Jedro

Po utrjenem stališču sodne prakse, oblikovanem po sprejemu načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča 24. 6. in 25. 6. 1986, pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec motil tožnico pri njeni mirni posesti stanovanja v prvem nadstropju v nepremičnini ID znak: parcela X 000, na naslovu A., ko je na vhodnih vratih stanovanja odstranil ključavnico, jo zamenjal z novo in novimi ključi, s katerimi tožnica ne razpolaga, ter ji s tem onemogočil vstop v stanovanje in njegovo uporabo (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje ter tožnici omogoči dostop do stanovanja in njegovo uporabo (II. točka izreka). Ugodilo je tudi prepovednemu zahtevku (III. točka izreka) in tožencu naložilo povračilo 1.000,57 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Toženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.V pritožbi opozarja, da tožnica v stanovanju ni nikoli živela, razen v otroštvu. V stanovanje je vstopala le zaradi obiskovanja bolne matere. Ključe stanovanja je že zdavnaj izgubila, ker se je nekajkrat selila, zato sta ji vrata stanovanja odprla on ali njena mati. Nad stanovanjem ni imela dejanske posesti. V stanovanju ni imela nobenih svojih stvari. Ključ ji je dal 12 dni pred materino smrtjo. Brez neposredne posesti in posestne volje tožnica ne more zahtevati posestnega varstva. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da mora biti posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Stališče sodišča, da je lahko tožnica stanovanje uporabljala, kadar je želela, je zmotno. Uporaba niti ni konkretizirana. Obiski bolne matere ne predstavljajo uporabe stanovanja v smislu kontinuirane dejanske oblasti. Sodišče bi moralo ugotavljati obstoj ekonomskega interesa. Tožnica je sama izjavila, da so stanovanjski prostori neprimerni za družinsko življenje. Tožničini obiski matere in njeno nekajkratno pospravljanje stanovanja ne predstavljajo dalj časa trajajoče neposredne posesti.

4.3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožnici, vendar se ta nanjo ni odzvala.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Pritožbeno sodišče soglaša s celovitimi dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Sklep ponudi izčrpno in prepričljivo dokazno oceno vseh v postopku izvedenih dokazov, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo pravno odločilna dejstva. Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč (33. in 35. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ); utemeljenost tožbenega zahtevka je presojalo le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ni upoštevalo pravice do posesti in posestnikove dobrovernosti.

7.6. Odločitev temelji na naslednjih pravno relevantnih dejstvih:

-v stanovanju je vse do smrti živela tožničina mama;

-tožnica je k mami hodila na obisk, dokler mama ni zbolela, se je za obisk najavila;

-tožnica je v daljšem časovnem obdobju prihajala k materi zaradi njene oskrbe v bolezni, po njeni smrti pa je urejala stanovanje;

-od decembra 2024, ko ji je toženec izročil ključe stanovanja, je vstopala z lastnim ključem;

-toženec je 24. 1. 2025 na vhodnih vratih stanovanja odstranil obstoječo ključavnico in jo nadomestil z novo, tožnici pa ni izročil ključev nove ključavnice.

8.7. Zgoraj povzet dejstveni substrat utemeljuje sprejeto odločitev. Ni bistveno, da tožnica v stanovanju ni nikoli živela, razen v otroštvu, in da je vstopala zaradi obiskovanja matere, kasneje tudi zaradi njene oskrbe v bolezni, po njeni smrti pa zaradi urejanja in čiščenja stanovanja. Tožnici je bil izročen (celo) ključ stanovanja, in to prav z namenom, da se ji omogoči neoviran dostop. Pri tem ni pomembno, koliko dni pred materino smrtjo ji je bil ključ izročen. Tožnica je izkazala, da je bila pred menjavo ključavnice v januarju 2025 (so)posestnica stanovanja. Za posest prostorov pa ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi.

9.8. Za obstoj pravnega interesa za sodno varstvo zadostuje, da je toženec samovoljno posegel v obstoječe posestno stanje. Zato je zmoten pritožbeni očitek o pomanjkanju ekonomskega interesa. Po utrjenem stališču sodne prakse, oblikovanem po sprejemu načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča 24. 6. in 25. 6. 1986, pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja posesti. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak položaj.

10.9. Tožnica je pred toženčevo menjavo ključavnice nemoteno dostopala v stanovanje; imela je ključ. Toženec ji je z zamenjavo ključavnice vstop onemogočil, s tem pa tudi pospravljanje in urejanje stanovanja, ki se glede na predložene fotografije nahaja v stanju, neprimernem za bivanje.

11.10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, saj pritožbeno sodišče (tudi) ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12.11. Odločitev o pritožbenih stroških toženca je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------

1Primerjaj sklep I Cp 697/2021.

2Primerjaj sklep I Cp 1366/2018.