Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno navedlo, katere stroške je toženki priznalo in na kakšni podlagi, in je pritožbeno sodišče sprejeto odločitev lahko preizkusilo. Res sicer ni navedlo, katerih priglašenih stroškov toženki ni priznalo, vendar pa veljajo za obrazložitev stroškovnih odločitev v sodni praksi nekoliko nižji standardi (iz tega, kar in kolikor je stranki priznano, je mogoče sklepati na nepriznano), poleg tega pa te vrste odločitev tudi nimajo zavrnilnega dela.

Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za priznanje nagrade za pregled prepisa zvočnega posnetka prič z naroka. Nagrada za tako opravilo je namreč že vključena v nagradi za narok.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, zvišajo na 1.190,73 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek (točka 1 izreka) in tožniku v plačilo naložilo stroške postopka v višini 1.130,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka 2 izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper točko 2 izreka. Navaja, da je sklep o stroških neobrazložen in je v nasprotju s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar ji je kršena pravica do pritožbe. Obrazložitev sklepa tudi ni skladna z določilom 5. odstavka 324. člena ZPP, saj sodišče ni navedlo katere stroške je priglasila, niti pravne podlage za njihovo zavrnitev. Obrazložitev je v nasprotju sama s seboj, kot tudi z izrekom. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo ter ji zato priznalo stroške v prenizkem znesku. Ni obrazložilo, zakaj ji ni priznalo vloge z dne 22. 11. 2022, niti zakaj ji niso priznani vsi ostali priglašeni in nepriznani stroški postopka, in sicer pregled prepisa zvočnega posnetka z dne 2. 12. 2022, urgenci za posredovanje prepisa, ki bi ga sodišče moralo vročiti v petih dneh, ter vloge z dne 27. 1. 2023 glede zaslišanja priče, ki jo sodišče napačno ni vabilo na narok. Glede slednjih ni pojasnilo, zakaj so nepotrebni, umik tožbe na njihovo potrebnost ne more vplivati. Pravna podlaga za zavrnitev stroškov ne more biti 158. člen ZPP, skladno z njim bi ji sodišče moralo priznati vse priglašene stroške. Ker so materialni stroški odmerjeni v odstotku od skupne vrednosti, so tudi ti odmerjeni prenizko. Vztraja pri povrnitvi vseh priglašenih stroškov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožniku poleg že naloženih stroškov z izpodbijanim sklepom naloži še plačilo v pritožbi izpostavljene priglašene in nepriznane stroške postopka ter stroške pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Predmet presoje je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ustavitvi postopka ter njegovih stroških. O teh je odločilo na podlagi 158. člena ZPP1 in ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.). Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje o stroških odločilo na podlagi 158. člena ZPP, ne pomeni, da je toženki dolžno priznati vse priglašene stroške, za kar se ta zmotno zavzema v pritožbi. Tudi v takem primeru namreč velja, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste, ki so za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

6. Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno navedlo, katere stroške je toženki priznalo in na kakšni podlagi, in je pritožbeno sodišče sprejeto odločitev lahko preizkusilo. Res sicer ni navedlo katerih priglašenih stroškov toženki ni priznalo, vendar pa veljajo za obrazložitev stroškovnih odločitev v sodni praksi nekoliko nižji standardi (iz tega, kar in kolikor je stranki priznano, je mogoče sklepati na nepriznano), poleg tega pa te vrste odločitev tudi nimajo zavrnilnega dela.2 Upoštevaje navedeno tudi ni potrebno, da bi sodišče prve stopnje v sklepu o stroških navedlo, katere (vse) stroške je toženka priglasila. Toženka v pritožbi tudi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zakaj preostalih stroškov ni priznalo. Zapisalo je namreč, da ji ni priznalo stroškov, ki niso bili potrebni oziroma za opravila, za katera ji je bila nagrada že priznana, kar zadostuje, in ni utemeljena niti pritožbena navedba, da je toženki kršena pravica do pritožbe. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tudi ni sama s seboj in z izrekom v nasprotju, kot neutemeljeno navaja pritožba, saj je sodišče s tem, ko je navedlo, da je tožnik toženki dolžan povrniti 1.883,55 EUR točk oziroma 1.130,13 EUR očitno storilo zgolj pisno pomoto, ko je poleg števila točk pomotoma zapisalo tudi oznako za denarno valuto (EUR).

7. Nejasna in zato neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da obrazložitev ni skladna z določbo 5. odstavka 324. člena ZPP, kot tudi z njo povezani nadaljnji pritožbeni ugovori. Navedeni člen namreč s tem, ko predpisuje, da se v obrazložitvi zamudne sodbe, sodbe na podlagi pripoznave, sodbe na podlagi odpovedi ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank, navedejo samo razlogi, ki upravičujejo tako sodbo, ureja povsem drugo tematiko. Ne drži pa niti s tem v zvezi izpostavljena pritožbena navedba, da sodišče ni navedlo pravne podlage za zavrnitev zahtevanih stroškov. Izrecno in jasno je namreč zapisalo, da je toženki priznalo zgolj potrebne stroške, kot to predpisuje 155. člen ZPP,3 s tem pa je posredno zanje navedlo tudi pravno podlago.

8. Ob upoštevanju določbe 155. člena ZPP pa toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji sodišče nepravilno ni priznalo nagrade za vlogo z dne 22. 11. 2022, v kateri je sodišče opozorila, da prepisa zvočnega posnetka prič, ki jih je predlagal tožnik iz drugega identičnega spisa, ni, in da zato vztraja pri zaslišanju vseh predlaganih prič. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bila namreč navedena vloga potrebna za postopek, vendar pa gre zanjo toženki, glede na njeno vsebino, zgolj nagrada 50 točk za dokazni predlog po točki 4 tar. št. 20 OT, in ne gre za obrazloženo vlogo med postopkom (za katero gre sicer stranki 75 % nagrade iz točke 1 tar. št. 16 – tč. 2 tar. št. 16 OT). Sodišče prve stopnje toženki nepravilno ni priznalo tudi nagrade za vlogo z dne 27. 1. 2023, s katero je odgovorila na zmotno sporočilo sodišča,4 in ga opozorila, da je zaslišanje priče A. A. predlagala z vlogo z dne 14. 7. 2022 (in v njej navedla tudi njegov naslov), ter hkrati tudi pravilno grajala bistvene kršitve določil postopka. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da je sodišče prve stopnje nato pričo tudi vabilo na narok, je bila vloga za pravdo potrebna. Dejstvo, da je bil narok kasneje preklican, ni odločilno. Pritožbeno sodišče je zato za vlogo z dne 27. 1. 2023 toženki, skladno s točko 4 tar. št. 20 OT, priznalo priglašenih 50 točk. 9. Toženka pa se v pritožbi neutemeljeno zavzema za priznanje nagrade za pregled prepisa zvočnega posnetka prič z naroka z dne 2. 12. 2022. Nagrada za tako opravilo je namreč že vključena v nagradi za narok.5 Sodišče toženki tudi utemeljeno ni priznalo nagrade za dve urgenci (z dne 22. 12. 2022 in z dne 6. 1. 2023) v zvezi s posredovanjem prepisa zvočnega posnetka z naroka dne 2. 12. 2022, saj ti dve nista bili potrebni, kljub morebitni zamudi sodišča z vročitvijo prepisa. Sodišče je razloge zaradi katerih ni priznalo nagrade za navedena opravila navedlo v obrazložitvi sklepa, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je stroške, ki jih je toženka dolžna plačati tožniku, zvišalo iz 1.130,13 EUR na 1.190,73 EUR. Stroške je zvišalo za 100 točk (dvakrat 50 točk), in sicer za vlogi z dne 22. 11. 2022 in 27. 1. 2023, skupaj z materialnimi stroški v deležu 1 % (3. točka 365. člena ZPP).

11. Ker v ostalem niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke delno kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP ter tretjem odstavku 154. člena ZPP. Ker je toženka uspela z relativno majhnim delom pritožbe in zaradi stranskega zahtevka, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP). 2 Sklepa VSL II Cp 1876/2019 z dne 8. 5. 2020, VDSS Pdp 62/2022 z dne 15. 2. 2022. 3 Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). 4 Da priče A. A. ni vabilo na narok, ker ga toženka ni predlagala za zaslišanje, niti sporočila njegovega naslova. 5 Prim. VSL sodba I Cp 2353/2018.