Jedro

Sodišče pravice oseb, ki ne pridejo na narok, obravnava po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevaje njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe, vendar le pod pogojem, da so bile v redu povabljene.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i v 2. točki izreka v delu, ki se nanaša na dedinji A.P. in P.G. in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da spadajo v zapuščino nepremičnine, vpisane v vl. št. 58 k.o. S. desna do 63/224, ter da so (zakoniti) dediči vnuki in pravnuki zapustnice K.M., in sicer K.N., L.M. in K.F., vsak do 1/56, K.A. do 7/56, K.R. in K.A., vsak do 1/56, L.L.J. in C.A., vsak do 1/56, Š.T., P.J., K.A. in K.A., vsak do 2/56, K.P. do 8/56, B.A. do 2/56, K.M. do 4/56, P.G. do 12/56 in A.P. do 8/56, ter da bo vknjižbe v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah sodišče izvedlo po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep se po pooblaščencih pritožuje dedinja A.P. iz vseh pritožbenih razlogov v delu glede ugotovljenih dedičev po pok. hčeri zapustnice, M.K. ter po pok. hčeri zapustnice, J.K.. V pritožbi navaja, da so potomci zapustnice M.K., pok. sinovi I.K., J.K., A.K., P.K., pok. hčere M.K., A.K., pok. sin A.K. in pok. hči J.K.. Sodišče prve stopnje je zakonite dediče po pok. naslednikih zapustnice napačno ugotovilo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, naj bi bila pritožnica hči pok. hčere zapustnice, J. K., kar pa ni pravilno. Pok. hči zapustnice, J.K., je imela sina H.L., ki je tudi že pokojen in je imel potomce: dr. H.L., G.L., M.L., N.L., pok. G.L., ki ima dva naslednika, in sicer G.L. in A.K.. Pritožnica torej ni hči pok. J.K., temveč je vnukinja pok. hčere zapustnice, M.K.. M.K. pa je imela naslednje potomce: pok. hči M.P., ki ima naslednico, pritožnico A.P., pokojna hči R.G., ki ima potomce: L.G., R.G. in A.G., pok. hči F.C.B., ki ima potomce B.C., B.C., G.C. in A.C. ter pok. sin N.B., ki ima potomca: L.T. in R.B.. Sodišče prve stopnje je torej v sklepu o dedovanju predlagateljico napačno uvrstilo in poleg tega še spregledalo vrsto dedičev. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o dedovanju razveljavi v izpodbijanem delu in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 205. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče povabi na zapuščinsko obravnavo vse prizadete osebe ter jih opozori, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave. Pritožnica je kot zakonita dedinja po zapustnici nedvomno prizadeta oseba, ki jo je treba povabiti na narok, in ki bi lahko svojo dedno izjavo podala do konca postopka. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje na narok dne 11.12.2001 povabilo dediče kot navedene pod 9. točko smrtovnice, med katerimi pa pritožnica ni bila navedena in na narok 11.12.2001 pritožnica ni bila vabljena. Iz zapisnika o naroku z dne 11.12.2001 izhaja, da so pristopili na narok le trije dediči, vnuki K.A., Š.T. in P.J. in sodišče je sprejelo sklep, da se obravnava preloži za nedoločen čas. V nadaljevanju zapuščinskega postopka je sodišče prve stopnje skušalo pridobiti podatke o vseh dedičih in v ta namen tudi pritožnico pozvalo, da sporoči podatke o dedičih po pok. J.K., z dopisom z dne 3.10.2001 (list. št. 11 spisa) in 14.5.2003 (list .št. 28 spisa), na katere pa pritožnica ni odgovorila in v tem je tudi njen prispevek k sedaj očitani napačni ugotovitvi potomcev po pok. hčeri zapustnice, M.K. ter po pok. hčeri zapustnice, J.K.. Ne glede na to, sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ni razpisalo naroka, na katerega bi povabilo vse prizadete osebe, tudi pritožnico, temveč je izdalo sklep o dedovanju po podatkih, s katerimi je razpolagalo. To predstavlja kršitev procesnega določila 205. člena ZD. Sodišče namreč pravice oseb, ki ne pridejo na narok, obravnava po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevaje njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe, vendar le pod pogojem, da so bile v redu povabljene (3. odst. 207. člena ZD). Ker sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka, na katerega bi bila pritožnica kot dedinja pravilno vabljena, čeprav je težišče zapuščinskega postopka v zapuščinski obravnavi, na kateri sodišče pretresa vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, je pritožbeno sodišče moralo sklep v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) zaradi odprave navedene kršitve in da bo pravilno ugotovilo, kdo so dediči po pok. hčeri zapustnice, M.K. ter po pok. hčeri zapustnice, J.K.. Posledično je zato moralo razveljaviti sklep tudi v delu, ki se nanaša na dedinjo P.G., kateri so (napačno ugotovljeni) dediči po pok. M.K. (vnuki C.B., C.B., C.G. in C.A.) odstopili svoje dedne deleže. Kot izhaja iz pritožbe, namreč pritožnica uveljavlja dedno pravico po pok. hčeri zapustnice, M.K., katere dediči so po pritožbenih trditvah poleg nje še L.G., R.G. in A.G. ter B.C., B.C., G.C. in A.C. ter L.T. in R.B. in ne po pok. hčeri zapustnice, J.K., katere dediči pa so H.L., G.L., M. L., N.L., G.L. in A.K.. Vse to pa vpliva tudi na višino odstopljenih deležev in s tem na delež dedinje P.G..