Jedro

V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ ugotavljati, ali je neto tlorisna površina, kot jo določa šesti odstavek 3. člena navedenega Odloka, enak podatek kot ga v obravnavanem primeru vsebuje REN (torej ali je podatek o uporabni površini stavbe enačiti s podatkom o neto tlorisni površini), upoštevana le za prostore, kot so določeni v tretjem odstavku 60. člena ZSZ/84 in v tem obsegu dopolniti tudi obrazložitev, da bo možen preizkus tožnikovih ugovorov glede presega oziroma razširitve prostorov, za katere je določena obveznost plačevanja nadomestila.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave RS št. DT 4224-002503/2015-060F z dne 14. 7. 2015 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2015 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od stanovanjskih prostorov (do 2 stan) na naslovih … in …, oboje …, v izmerah 142,90 m2 in 17,68 m2, v skupnem znesku 89,25 EUR. Glede na lego, namembnost, komunalno opremljenost in smotrno uporabo stavbnega zemljišča so bili stanovanjski prostori ovrednoteni z 80 in 85 točkami, uporabljena je bila vrednost točke 0,00690 EUR.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil in kot pravilno presodil uporabo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija (Odlok), glede na določilo 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84). Navaja, da mora po določilih prvega odstavka 218.c člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) občina v namene odmere nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Tudi po določilih 1. točke šestega odstavka 3. člena Odloka se stanovanjske površine povzamejo po neto tlorisni površini iz registra nepremičnin (REN). V zvezi z ugovorom, da je bilo tožniku v letu 2002 odmerjeno nadomestilo v nižjem znesku, ker so bile upoštevane manjše površine prostorov, pojasnjuje, da se za vsako odmerno leto nadomestilo odmerja po v tem letu veljavnih predpisih. Dne 20. 12. 2011 je bila s strani Občinskega sveta Občine Litija sprejeta sprememba Odloka in je začel veljati spremenjen 3. člen, po katerem se stanovanjske in poslovne površine povzamejo po neto tlorisni površini iz REN. Za tožnikovo nepremičnino …, …, znaša tlorisna površina brez odprtega balkona 285,50 m2, tožnik je solastnik do 1/2, torej se mu odmeri od površine 142,90 m2, za stanovanjsko stavbo …, …, pa 70,70 m2, glede na solastništvo tožnika do 1/4 zanj 17,68 m2. 3. Tožnik v tožbi navaja, da naj sodišče v upravnem sporu izloči nezakonit oziroma protiustaven Odlok Občine Litija, sprejet na seji Občinskega sveta Občine Litija z dne 20. 12. 2011, ker je v nasprotju s tretjim odstavkom 60. člena ZSZ/84. Odlok širi vrsto prostorov in s tem površino v stanovanjskih hišah, za katere se odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Prostori so točno določeni in natančno vpisani v tretjem odstavku 60. člena ZSZ/84 ter občina nima pristojnosti posegati v to zakonsko določilo. Navaja, da je v njegovem primeru sporna površina prostorov, ki jo je upravni organ upošteval pri odmeri NUSZ za stavbi … in …. Organ ni imel pooblastila za kakršnokoli spremembo ali vštevanje drugih prostorov, ki niso stanovanjski prostori, v površino za odmero. Pri odmeri za leto 2002 je pritožbeni organ odmerno odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponoven postopek. Na podlagi terenskega ogleda in izmere prostorov (29. 10. 2002) je Občina Litija ugotovila dejansko stanje in pravilno določila površino za odmero ter to posredovala davčnemu organu, ki je izdal novo odločbo za leto 2002. Enaki podatki o površini stanovanjskih prostorov so bili uporabljeni v odmernih odločbah NUSZ za leto 2002 do vključno za leto 2014. V letu 2015 pa je Občina Litija posredovala drugačno površino prostorov, kot je bila predhodno leta 2002 ugotovljena s terenskim ogledom in izmerami. Posredovani podatki o površini za odmero za leto 2015 niso odraz dejanskega stanja. Občina Litija je z dopolnilom 3. člena Odloka zakonske obveznosti za odmero NUSZ za stanovanjske objekte razširila na prav vse prostore v objektu, kot to velja za poslovne površine, kar pa je nedopustno in nezakonito. Ni sporno, da Občina Litija kot izhodišče povzame podatke iz REN, vendar je take podatke potrebno pravilno povzeti, presoditi in preveriti, če ustrezajo dejanskemu stanju ter pravilno izbrati prostore, skozi površine za katere je nadomestilo potrebno odmeriti. V predmetni zadevi Občina Litija kot izhodišče povzema površini 328,70 m2 za … in 70,70 m2 za …. V REN sta ti površini vpisani pod: "Površina dela stavbe". Občina ta termin prevede "Neto tlorisna površina". S temi podatki je občina posredovala tudi podatke o površinah, ki niso prostori stanovanja in za katere odmera NUSZ ni dopustna. Poleg tega uveljavlja tudi, da tožnik v postopku ni imel možnosti sodelovati in se izrekati. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi, Odlok, sprejet dne 20. 12. 2011, izreče za ničnega, izpodbijano odločbo odpravi, toženki naloži povračilo že plačanega nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2015 ter tožniku povrne stroške upravnega in sodnega postopka oziroma podrejeno sodišče prekine postopek in začne s postopkom za oceno ustavnosti spremenjenega Odloka ter po pravnomočnosti odločitve Ustavnega sodišča izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povračilo že plačanega nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ter zahteva povrnitev stroškov upravnega in sodnega postopka.

4. Drugostopni organ na tožbo ni odgovoril, poslal pa je upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je prvostopni organ tožniku za leto 2015 odmeril NUSZ od stanovanjskih prostorov na naslovih … in …, oboje ….

7. Tožnik smiselno ugovarja, da se po letu 2002, ko je bilo nadomestilo odmerjeno na podlagi terenskega ogleda in izmere prostorov, dejansko stanje v zvezi s prostori v obeh hišah ni spreminjalo, pravna podlaga, ki določa, za katere stanovanjske površine se odmerja nadomestilo, pa je enaka - tretji odstavek 60. člena ZSZ/84, zato se pri odmeri na podlagi v letu 2011 spremenjenega 3. člena Odloka ne bi smelo v stanovanjsko površino vštevati tudi drugih prostorov, ki niso stanovanjske površine v smislu tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84. 8. Koliko tožnik ob zgoraj navedenem ugovoru postavlja tudi ugovor nepravilne uporabe dopolnjenega 3. člena Odloka, v zvezi z metodo pridobivanja podatkov o površini prostorov, mora sodišče njegov ugovor zavrniti. Ureditev po ZSZ/84 je dopolnjena s 180. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), ki določa, da se nadomestilo odmeri samo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov - ZGO-1. ZGO-1 pa v določbah členov 218 do 218 b med drugim natančneje opredeljuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, za katera se lahko odmeri NUSZ, v določbah členov 218 c, 218 č in 218 d pa še uskladitev podatkov za odmero nadomestila in uskladitev predpisov, ki so namenjeni pridobivanju podatkov za odmero. Po prvem odstavku 218. c člena ZGO-1 mora občina v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Glede na navedeno določbo sodišče ne more slediti tožniku, da je Občina Litija pri spremembi Odloka nezakonito določila uporabo podatkov za odmero. Zakaj naj bi bil v spremenjenem delu Odlok protiustaven, tožnik ne navaja, zato sodišče, ki samo ne vidi protiustavnosti, ne sledi predlogu za prekinitev postopka in sprožitev postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. Tožnik tudi zgolj pavšalno navaja, da je Odlok ničen. Določbe ZUP, na katere se sklicuje, se nanašajo na odločitve organov (upravne akte). Vendar pa je pritrditi tožniku, da se lahko uporabi podatek neto tlorisne površine (v letu 2011 spremenjen 3. člen Odloka določa: "Stanovanjske in poslovne površine se povzamejo po neto tlorisni površini iz REN, ki ga vodi Geodetska uprava in je na vpogled preko svetovnega spleta. Od neto tlorisne površine objekta se odštejejo površine odprtih balkonov, odprtih lož in odprtih teras") zgolj za tiste stanovanjske prostore, kot jih našteva tretji odstavek 60. člena ZSZ/84. Ni pa mu mogoče pritrditi, da spremenjen Odlok sam po sebi (glede na njegovo vsebino) širi vrsto prostorov za odmero.

9. S tem, ko je organ v skladu s prvim odstavkom 218.c člena ZGO-1 in spremenjenim 3. členom Odloka uporabil neto tlorisno površino iz REN, pa sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v zvezi s pravilno uporabo tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 nepopolno ugotovljeno, tako da ni mogoč preizkus pravilnosti odločitve.

10. REN je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah v RS (96. člen ZEN). Kateri podatki se evidentirajo v REN, izhaja iz 98. člena ZEN, tudi površina nepremičnine (7. točka prvega odstavka) in dejanska raba nepremičnine (8. točka prvega odstavka). V REN se povzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov (100. člen ZEN).

11. V primeru tožnika gre za stavbi. Iz prvega odstavka 78. člena ZEN (kataster stavb) izhaja, da se površina stavbe in površina dela stavbe določita kot neto tlorisna površina v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb; ter v drugem odstavku 78. člena ZEN, da se v katastru stavb vodi tudi uporabna površina dela stavbe in površine prostorov, ki pripadajo delom stavbe, glede na namen uporabe. Pravilnik o vpisih v kataster stavb v 2. členu določa definicije površine stavbe, površine delov stavbe, površine prostora in uporabne površine dela stavb. Gre za različne definicije (metode ugotovitve površin), ki se uporabljajo „do prilagoditve informacijskega sistema“ in „po prilagoditvi informacijskega sistema“. Iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika (uporaba do) izhaja, da je površina stavbe vsota površin delov stavbe. V drugem odstavku, da je površina delov stavbe vsota površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe. Ob upoštevanju 2. stavka drugega odstavka 2. člena in četrtega odstavka 2. člena Pravilnika, ki določata površine, ki se ne upoštevajo v površine prostorov, sodišče ugotavlja, da gre za definicije površin, ki presegajo opredelitev stanovanjskih površin, ki kot prostori po namenu izhajajo iz tretjega odstavka 60. člena SZS/84 in se upoštevajo pri odmeri NUSZ.

12. Enako velja za 2. člen Pravilnika, besedilo, ki se uporablja „od dne prilagoditve informacijskega sistema“. V prvem odstavku enako izhaja, da je površina stavbe vsota površin delov stavbe in v drugem odstavku, da je površina delov stavbe vsota površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe. V tretjem odstavku pa je določen način izračuna površine stavbe in površine delov stavbe tako, da se ta izračuna v skladu s standardom SIST ISO 9836 tako, da se glede načina meritev in določitve površin upoštevata točki 5.111 in 5.15, razen točke 5.1.5.2 v delu, ki določa razdelitev na način iz točke 5.1.3.1. in točke 5.1.5.5. Za določitev uporabne površine dela stavbe pa se upošteva točka 5.1.7.1. Tudi ob teh opredelitvah sodišče ne more preizkusiti, ne da bi toženka dopolnila dejansko stanje, glede katerih prostorov je uporabila neto tlorisno površino, na katero napotuje dopolnjeni 3. člen Odloka, ali je bila le ta upoštevana le za prostore iz tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84. 13. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ ugotavljati, ali je neto tlorisna površina, kot jo določa šesti odstavek 3. člena Odloka, enak podatek kot ga v obravnavanem primeru vsebuje REN (torej ali je podatek o uporabni površini stavbe enačiti s podatkom o neto tlorisni površini), upoštevana le za prostore, kot so določeni v tretjem odstavku 60. člena ZSZ/84 in v tem obsegu dopolniti tudi obrazložitev, da bo možen preizkus tožnikovih ugovorov glede presega oziroma razširitve prostorov, za katere je določena obveznost plačevanja nadomestila.

14. Ker je bilo dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno ter je bilo zato posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 86. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo organu v ponovni postopek.

15. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15 EUR (25. člen ZUS-1, v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

16. Stroški upravnega postopka bo moral tožnik zahtevati pri upravnem organu.