Izročitev diska s slikami otrok

Datum

18.06.2025

Številka

07121-1/2025/782

Kategorije

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da se s polnoletnim otrokom in otrokom, starim 15 let, nameravate odseliti od vašega moža. Mož polnoletnemu otroku ne želi izročiti diska, kamor ste shranjevali slike otrok. Menite, da imata otroka pravico, da slike dobita, prav tako pa tudi vi, saj ste prav tako na nekaterih slikah. Zanima vas, kako lahko pridete do teh slik. Nadalje pojasnjujete, da mož za 15-letnega otroka najverjetneje ne bo želel podpisati dokumenta za spremembo naslova in vas zanima, ali obstaja kakšna možnost, da tudi tega otroka čimprej vzamete s sabo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba se ne uporablja in pristojnost IP ne bo podana, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov, ki jih izvajajo posamezniki med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V konkretnem primeru torej pristojnost IP ne bo podana, če oče fotografije zgolj hrani na disku in jih ne deli (npr. na spletu, družbenih omrežjih, s tretjimi osebami ipd.) ali kako drugače uporablja za neosebne namene (npr. za komercialne, promocijske ipd. namene). Iz vašega dopisa ni razvidno, da bi oče fotografije uporabljal za namene, ki bi presegali okvir izključne osebne oziroma domače dejavnosti.

Za presojo morebitnega posega v osebnostne pravice je predvideno sodno varstvo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov. Glede vprašanja, ali obstaja kakšna možnost, da tudi mladoletnega otroka odpeljete s seboj, IP pojasnjuje, da to vprašanje ne sodi v njegovo pristojnost. Skladno z načelom zakonitosti se IP ne more in ne sme opredeljevati do vprašanj, za katera so pristojni drugi organi, niti se ne sme vanje vmešavati.

Osebni podatki so po 1. točki 4. člena Splošne uredbe opredeljeni kot katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno fotografije pomenijo osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar omogočajo določljivost posameznika. Posameznik je določljiv že takrat, ko ga je mogoče identificirati posredno – na primer na podlagi značilnih oblačil, obutve, kraja nastanka fotografije, pričeske ali drugih značilnosti. Bistveno je, da za določljivost ni nujno, da je posameznik prepoznaven vsem – zadostuje, da ga lahko prepoznajo že bližnji, denimo sorodniki, znanci ali druge osebe, ki razpolagajo z dodatnimi informacijami.

IP pojasnjuje, da se Splošna uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V določenih primerih pa je uporaba Splošne uredbe izključena (drugi odstavek 2. člena Splošne uredbe), med drugim tudi, če gre za obdelavo osebnih podatkov s strani i fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. To pomeni, da se Splošna uredba ne uporablja in pristojnost IP ne bo podana, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov, ki jih izvajajo posamezniki med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V konkretnem primeru torej pristojnost IP ne bo podana, če oče fotografije zgolj hrani na disku in jih ne deli (npr. na spletu, družbenih omrežjih, s tretjimi osebami ipd.) ali kako drugače uporablja za neosebne namene (npr. za komercialne, promocijske ipd. namene). Pri tem je pomembno opozoriti, da objava fotografij na t.i. »zaprtem« družbenem profilu ne pomeni nujno zasebne rabe, ki bi izključevala uporabo določb varstva osebnih podatkov. Narava delovanja družbenih omrežij je namreč takšna, da objava pogosto doseže velik krog oseb, tudi če je formalno omejena – na primer na »prijatelje« ali sledilce. Zasebno rabo je zato treba razlagati restriktivno, upoštevajoč število prejemnikov, odnos do osebe, ki je fotografijo objavila in možnost nadaljnjega širjenja. Zaprt profil z več sto ali tisoč sledilci bo težko veljal za zasebno rabo. Presojo zasebne rabe je potrebno presojati v vsakem posamičnem primeru.

Pri objavah fotografij na družbenih medijih ali drugačno uporabo fotografij, kjer se uporabnik ne more zanašati na izjemo zasebne rabe in osebne podatke obdeluje kot upravljavec, mora upoštevati vse relevantne določbe Splošne uredbe, vključno s 15. členom, ki ureja pravico dostopa oziroma do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

a)namene obdelave;

b)vrste zadevnih osebnih podatkov;

c)uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacija;

d)kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

e)obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

f)pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

g)kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

h)obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4) Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

V skladu s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe mora upravljavec zagotoviti kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja, informacije oziroma zavrnilni odgovor pa mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. Če upravljavec na zahtevo ne odgovori v enomesečnem roku oz. zahtevo zavrne, lahko posameznik zoper molk upravljavca ali zavrnitev zahteve vloži prijavo na IP. IP pojasnjuje, da iz vašega dopisa ni razvidno, da bi oče fotografije uporabljal za namene, ki bi presegali okvir izključne osebne oziroma domače dejavnosti v smislu točke (c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe, zato pristojnost IP ni podana. Glede na vaš opis pa ni mogoče izključiti, da bi šlo lahko za poseg v osebnostne pravice vas in vaših otrok. V tem okviru velja poudariti, da je za presojo morebitnega posega v osebnostne pravice predvideno sodno varstvo. Predlagamo vam, da se glede možnosti nadaljnjega ukrepanja posvetujete z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.