Jedro

Tožnik ne trdi, da toženec ni bil pripravljen na sklenitev glavne pogodbe, temveč je sam ni želel skleniti, ker je naknadno zvedel, da je glede hiše, ki je predmet dogovora, v teku pravda zaradi ugotovitve stvarne pravice. Zahtevek za vrnitev dvojne are na podlagi 65. člena OZ je torej materialnopravno neutemeljen iz tega razloga.

Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi bila tožnikova zmota ob sklenitvi dogovora opravičljiva. Tožnik je videl zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je bila razvidna zaznamba spora, pri sklepanju dogovora pa je celo posredovala nepremičninska agencija, ki je strokovnjak na področju prodaje nepremičnin. To pomeni, da tožnik, s tem ko ni poskrbel za pojasnilo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga ni razumel, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu. Tako ni dokazal, da je bila njegova zmota opravičljiva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik je dolžan tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 459 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo dogovor z dne 1. 9. 2004 med tožencem in M. B. (prodajalcema) ter tožnikom (kupcem) za nakup hiše. Poleg tega je odločilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 9.189,44 EUR. Ugotovilo je, da je za neizpolnitev dogovora odgovoren toženec, zato je dogovor razveljavilo in toženca obsodilo na vrnitev dvojne are.

2. Pritožbeno sodišče je ugodilo toženčevi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev dogovora in plačila 9.189,44 EUR zavrnilo. Ugotovilo je, da za neizpolnitev dogovora odgovarja tožnik, zaradi česar ni upravičen do dvojne are, temveč ima toženec pravico zadržati prejeto aro.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da bi pritožbeno sodišče moralo upoštevati voljo strank in dejstvo, da tožnik dogovora ne bi sklenil, če bi vedel za zaznambo spora. Tožnikov namen je bil kupiti nepremičnino prosto vseh bremen in negotovih dejstev, saj jo je nameraval financirati z bančnim kreditom, banke pa pri ugotavljanju pogojev za odobritev kredita zaznambe sporov obravnavajo enako kot ostala bremena. Ne glede na to je dogovor o ari, ki je akcesorne narave, neveljaven, ker glavna pogodba ni bila sklenjena. Prav tako ara ni združljiva z dogovorom, ki sta ga sklenili pravdni stranki, saj je ta dogovor po vsebini predpogodba. Zato bi lahko pritožbeno sodišče kvečjemu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem presega vračilo are (za 4.590,22 EUR).

4. Toženec v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožnik ima prav, da dogovor med pravdnima strankama z dne 1. 9. 2004 po vsebini pomeni predpogodbo (33. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Po novejši sodni praksi je dopustno dati aro tudi v zavarovanje izpolnitve predpogodbe (torej sklenitve glavne pogodbe).(1) Zato je tožnikov revizijski očitek v tem delu neutemeljen.

8. Drugi odstavek 65. člena OZ določa, da sme stranka, ki je dala aro, zahtevati vrnitev dvojne are, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro prejela. Vendar tožnik ne zatrjuje, da toženec ni izpolnil svoje obveznosti iz dogovora temveč želi doseči njegovo razveljavitev. Ne trdi, da toženec ni bil pripravljen na sklenitev glavne pogodbe, temveč je sam ni želel skleniti, ker je naknadno zvedel, da je glede hiše, ki je predmet dogovora, v teku pravda zaradi ugotovitve stvarne pravice. Zahtevek za vrnitev dvojne are na podlagi 65. člena OZ je torej materialnopravno neutemeljen iz tega razloga.

9. Poleg tega je treba, glede na tožnikove trditve v tožbi in glede na dejansko stanje, ki sta ga ugotovili nižji sodišči, tožnikov zahtevek za razveljavitev dogovora in plačilo denarnega zneska obravnavati tudi z vidika podlage za razveljavitev pogodbe sklenjene v zmoti in za vrnitev dane are (46. člen in prvi odstavek 96. člena OZ). Vendar je tožbeni zahtevek neutemeljen tudi na tej podlagi, ker iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi bila tožnikova zmota ob sklenitvi dogovora opravičljiva. Tožnik je videl zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je bila razvidna zaznamba spora, pri sklepanju dogovora pa je celo posredovala nepremičninska agencija, ki je strokovnjak na področju prodaje nepremičnin. To pomeni, da tožnik, s tem ko ni poskrbel za pojasnilo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga ni razumel, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu. Tako ni dokazal, da je bila njegova zmota opravičljiva.

10. Razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani. Zato je bilo treba revizijo na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot neutemeljeno zavrniti.

11. Tožnik mora tožencu po prvem odstavku 165. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo. V skladu z Odvetniško tarifo odmerjeni stroški, ki vsebujejo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo in dvajset odstotni DDV na odvetniške storitve ter plačano sodno takso, znašajo 459 EUR.

Op. št. (1): Glej npr. sodbi II Ips 284/2009 z dne 28. 5. 2009 in II Ips 46/2005 z dne 22. 6. 2006. Sodba II Ips 341/96, ki jo citira tožnik v revizij, spada med starejšo sodno prakso, ki je bila spremenjena.