Jedro

Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Ob reševanju storilčeve pritožbe se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo vloženi ZSV tako, da je storilcu očitani prekršek opredelilo kot prekršek po 2. točki šestega odstavka člena 46 Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in mu izreklo globo v višini 120,00 EUR, v preostalem pa je plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa z dne 21. 9. 2020 zavrnilo, storilcu pa sodne takse ni določilo.

2. Odločitvi storilec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga ugoditev vloženi ZSV oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Izpodbijana sodbo je bilo potrebno zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljaviti po uradni dolžnosti.

4. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da storilec kot lastnik vozila kombi reg. št. ... ni ponudil nobenega dokaza, ki bi sodišče kakorkoli spravilo v dvom glede domneve, da je storilec kot lastnik dne 15. 9. 2020 storil očitani prekršek in v naselju Celje prekoračil tam omejeno hitrost za najmanj 11 kilometrov na uro. Iz vložene ZSV storilca z dne 19. 10. 2020 izhaja, da navedenega vozila storilec tega dne ni vozil v cestnem prometu, ker vedno uporablja drugo vozilo (Nisan Nevara), zahteval pa je tudi dokaze s strani prekrškovnega organa o zaznavi prekrška (sliko vozila).

5. Pritožbeno sodišče je po predložitvi zadeve v pritožbeni postopek najprej opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe v skladu s členom 159 ZP-1 in ugotovilo pri tem, da se je sodišču prve stopnje pri razsoji v predmetni prekrškovni zadevi pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer o storilčevi krivdi. Iz določbe člena 135 ZP-1 namreč jasno izhaja, katere so bistvene sestavine sodbe, v določbi četrtega odstavka tega istega določila pa je izrecno navedeno, da morajo za vsako odločitev, ki izhaja iz sodbenega izreka biti v obrazložitvi navedeni tudi razlogi. Natančno branje obrazložitve izpodbijane sodbe pa pokaže, da je prvo sodišče v izpodbijano sodbo povzelo bistvene navedbe prekrškovnega organa in vložene ZSV, v točkah 4) - 6) pa je zapisalo svoje razloge o tem, da storilec ni ponudil nobenega dokaza, ki bi v skladu z določbo prvega odstavka člena 8 ZPrCP sodišče kakorkoli spravilo v dvom glede domneve, da je lastnik vozila, to je storilec, tudi storilec prekrška. Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

6. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo znova proučiti vloženo ZSV storilca z dne 19. 10. 2020, prav tako pa predloženo spisovno gradivo, nato pa odločiti, ali je potrebno dokazni postopek v predmetni prekrškovni zadevi dopolniti ali ne. Šele tako ponovljen dokazni postopek bo ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilčeva vložena ZSV utemeljena ali ne. Glede na tako odločitev se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb storilca, v katerih le-ta uveljavlja nedopusten pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ni opredeljevalo.