Jedro

Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo pritožbo kot prepozno, tožnikovi reviziji pa zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti (tožnik je reviziji vložil sam, pa ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom), je zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 9. 3. 2012 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se pritožba tožnika z dne 20. 2. 2012 zavrže (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da se reviziji z dne 20. 2. 2012 in 4. 3. 2012 zavržeta (II. točka izreka).

Tožnik vlaga laično pritožbo z dne 15. 3. 2012 in navaja, da mora sodišče soditi v skladu z zakoni pravično, pri čemer ocenjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno izdalo sklep z dne 9. 3. 2012. Navaja, da se ne misli zagovarjati, saj je njegov zagovor nesmiseln, postopek zoper njega se sploh ne bi smel začeti, njegova dolžnost pa ni, da bo „igral policijskega psa ter iskal nepravilnosti v postopku“, temveč mora sodišče samo ugotoviti napake in jih odpraviti. Sodišče bi moralo voditi postopke v skladu z ZPP. Tožnik od pritožbenega sodišča zahteva, da pridobi vso razpoložljivo dokumentacijo ter še enkrat ugotovi in odpravi napake, sicer bo tožnik vložil še druge postopke in dosegel svojo pravico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je vlogo z dne 20. 2. 2012, ki jo je tožnik poimenoval izpodbijanje vseh sklepov, tožb, predloga za obnovo postopka v zadevi Pd 500/2007 obravnavalo in ga pozvalo, da se izjasni o tem, kako naj šteje vlogo. Kot sodišče prve stopnje pravilno 1. odstavek 366. člena ZPP določa, da se v postopku s pritožbo zoper sklep uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Tako je rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki je bil tožniku vročen dne 26. 4. 2011 potekel 11. 5. 2011, rok za pritožbo pa je 15 dni od vročitve prepisa sklepa. Tožnik je pritožbo zoper ta sklep vložil 17. 2. 2012, torej po izteku roka. Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo pritožbo, saj je bila le ta prepozna (I. točka izreka sklepa).

Tožnik je dne 4. 3. 2012 vložil tudi revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 1051/2011 z dne 12. 1. 2012, s katero je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zoper sodbo sodišča opr. št. Pd 405/2011 z dne 9. 9. 2011 zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pred tem je tožnik vložil dne 20. 2. 2012 laično vlogo, v kateri se je skliceval na določila 370. člena ZPP in 371. člena ZPP, to pa so določila ZPP, ki urejajo postopek revizije. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je revizija izredno pravno sredstvo, pri čemer pa na podlagi 3. in 4. odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik niti ni predložil dokaza, da je pravnik s pravniškim državnim izpitom, prav tako pa ni predložil pooblastila po odvetniku. Tako je navedena revizija na podlagi določil ZPP nedovoljena, in zato jo je moralo sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavreči in pritožbeno sodišče navedeno odločitev sodišča prve stopnje potrjuje.