Jedro

Mož zasebne tožilke je v razmerju sorodstva do svojega nečaka (bratovega oziroma sestrinega sina) v tretjem kolenu. Ugotovljeno razmerje med zasebno tožilko in obdolžencem pomeni, da pritožnica glede na določbo 224. člena KZ-1, po kateri je upravičen tožilec zgolj sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena, ni upravičena tožilka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebna tožilka je dolžna plačati sodno takso v višini 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani iz razloga po drugem odstavku 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zasebno tožbo zasebne tožilke B. A. zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Odločilo je tudi, da mora zasebna tožilka na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke obdolženca.

2. Zoper sklep je zasebna tožilka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne v nadaljnje obravnavanje tako, da "zasebno tožbo pri preizkusi dopusti, nadaljuje s kazenskim postopkom in odloči o predlogu za prenos krajevne pristojnosti".

3. Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je bilo o predlogu za prenos krajevne pristojnosti zasebne tožilke že odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kr 23108/2022 dne 5. 5. 2022, ki je navedeni predlog zavrnilo kot neutemeljen. Omenjeni sklep je zasebna tožilka prejela 30. 5. 2022,1 zato se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v zvezi z njenim predlogom za prenos krajevne pristojnosti ne bo opredeljevalo.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 437. člena ZKP sodišče zavrže zasebno tožbo s sklepom, če spozna, da je podan kakšen razlog za ustavitev postopka, ki je določen v 277. členu ZKP. Razlog iz drugega odstavka 277. člena ZKP, ki ga prvostopenjsko sodišče navaja v izpodbijanem sklepu, je podan, če sodišče ugotovi, da ni zahteve upravičenega tožilca ali potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali če so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon.

7. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je bila zasebna tožilka v času storitve očitanega kaznivega dejanja z obdolžencem v razmerju svaštva v tretjem kolenu stranske črte, pravilno zaključilo, da upoštevaje določbo 224. člena KZ-1 ni upravičena tožilka za pregon obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, zato je zasebno tožbo upravičeno zavrglo.

8. Obdolžencu zasebna tožilka očita storitev kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, za katerega se pregon v skladu z določbo 224. člena KZ-1 začne na zasebno tožbo, če je storjeno proti zakoncu ali osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partnerju iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, bratu ali sestri ali drugemu krvnemu sorodniku v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodniku po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, s katerimi živi storilec v skupnem gospodinjstvu.

9. Pritožnica zatrjuje, da je upravičena tožilka za pregon obdolženca, ker sta z obdolžencem v sorodstvenem razmerju v svaštvu do vštetega drugega kolena. Sama je teta obdolženca, ki je krvni nečak njenega moža in je torej obdolženec "nečak v svaštvu do nje". Uveljavljeno kršitev sklene z navedbo, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna in v nasprotju z veljavno zakonodajo in sodno prakso.

10. Pritožnica s sklicevanjem na pritožbi priloženo shemo dednih redov in zatrjevanjem, da je upravičena tožilka za pregon obdolženca, ne more uspeti. S pojmom svaštva poimenujemo razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca. Sodišče prve stopnje je v točki 9 izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da se stopnje svaštva določajo analogno krvnemu sorodstvu, saj je zakonec z določenim sorodnikom svojega zakonca v svaštvu tiste vrste in tistega kolena, kot je drugi zakonec s tem svojim sorodnikom v sorodstvu.2 Podrobneje pojasnjeno: v prvem kolenu so v sorodu starši in otroci, sorodniki v drugem kolenu so stari starši in njihovi vnuki (v ravni vrsti) ter bratje in sestre (v stranski vrsti), v tretjem kolenu so sorodniki prastari starši in pravnuki (v ravni vrsti) ter tete /strici s svojimi nečaki/nečakinjami (v stranski vrsti), v četrtem kolenu pa so v ravni vrsti sorodniki praprastari starši s prapravnuki, v stranski vrsti pa bratranci in sestrične staršev (pogovorno "mrzli" strici in tete). Tako je žena v prvem kolenu ravne črte svaštva s starši svojega moža, v drugem kolenu ravne črte svaštva z njegovimi starimi starši ter v drugem kolenu stranske črte svaštva z njegovimi brati in sestrami.3

11. Glede na navedeno je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je mož zasebne tožilke v razmerju sorodstva do svojega nečaka (bratovega oziroma sestrinega sina) v tretjem kolenu in je posledično zasebna tožilka obdolžencu sorodnica v svaštvu v tretjem kolenu. Ugotovljeno razmerje med zasebno tožilko in obdolžencem pomeni, da pritožnica, kot že povedano, v konkretnem postopku glede na določbo 224. člena KZ-1, po kateri je upravičen tožilec zgolj sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena, ni upravičena tožilka, zato so njene pritožbene navedbe neutemeljene.

12. Po drugem odstavku 96. člena ZKP mora zasebni tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če se postopek konča s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali obtožnica zavrže, in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, razen če se postopek ustavi oziroma če se obtožba s sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti, ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu ali oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru iz drugega odstavka 63. člena ZKP. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje zavrglo zasebno tožbo, je v izpodbijanem sklepu utemeljeno navedlo zakonsko podlago, v skladu s katero bo lahko kasneje odločeno o dejansko nastalih stroških postopka.

13. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena ZKP in taksna tarifa 7409 Zakona o sodnih taksah).

1 Navedeno izhaja iz vročilnice na list. št. 24. 2 B. Novak: Družinsko pravo. Uradni list RS, Ljubljana, 2014, str. 73. 3 K. Merc: komentar 224. člena, v: Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) - 2. knjiga (ur. D. Korošec et al.), Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, str. 730-731.