Jedro

Tožnik kot fizična oseba ne more vložiti tožbe zoper inšpekcijsko odločbo, ki se glasi na drugo osebo kot inšpekcijskega zavezanca, in jo izpodbijati, ker da A. d.o.o. ni investitor in zato tudi ne inšpekcijski zavezanec.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo inšpekcijskemu zavezancu A. d.o.o., ki ga zastopa direktor A.A. (tožnik – op. sodišča), izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje prizidka k obstoječemu poslovnemu objektu na zemljišču parc. št. 737/334 k.o. …, na naslovu …. Naložila mu je, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi gradnjo navedenega objekta (1. točka izreka) in da ga v roku 90 dni odstrani ter vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje (2. točka). Poleg tega je odločila, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke začel postopek izvršbe denarne obveznosti (3. točka), v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke pa postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah na zavezančeve stroške (4. točka). Na podlagi 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) so bile za objekt izrečene prepovedi (5. točka) in navedeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (6. točka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka) ter da je odločba takse prosta (8. točka).

Zoper navedeno odločbo se je tožnik pritožil. Ob reševanju njegove pritožbe je drugostopenjski upravni organ odpravil 1. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe in ju nadomestil z novima, tako da je v 1. točki kot naslov inšpekcijskega zavezanca zapisal …, in kot njegovega direktorja navedel B.A., v 3. točki pa je za primer neizpolnjene obveznosti iz 1. točke izreka odločbe (ustavitev gradnje) odločil, da se bo pričel postopek izvršbe s prisilitvijo. V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi je med drugim navedel, da iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu in iz priložene spisne dokumentacije izhaja, da je investitor sporne gradnje gospodarska družba A. d.o.o., ki je lastnica zemljišča posega, medtem ko je pritožnik po podatkih Poslovnega registra Slovenije njen prokurist, torej jo zastopa neomejeno, razen kadar gre za odsvojitev nepremičnin. Glede na navedeno ga ni mogoče obravnavati kot investitorja spornega objekta niti kot lastnika zemljišča, na katerem se nahaja nelegalna gradnja.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da sta bila v prvostopenjski odločbi kot investitorja obravnavana tako pravna kot odgovorna oseba pravne osebe, čeprav je on edini investitor predmetne gradnje. Dejstvo je, da je ustanovitelj podjetja A. d.o.o., vendar v podjetju nima nobene odgovorne funkcije in ni več direktor, zato meni, da je bila s formulacijo novega izreka v drugostopenjski odločbi, v kateri je spremenjeno le ime, investitorstvo napačno navedeno. Poudarja, da pri gradnji prizidka nastopa kot investitor gradnje izključno kot civilna oseba. Če bi bil ugotovitveni postopek izveden popolno, bi se lahko tudi ugotovilo, da inšpekcijskega zavezanca A. d.o.o. ni na naslovu, ki je naveden v izreku odločbe, ampak na naslovu ….

Tožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. To pomeni, da je tožnik upravičen vložiti tožbo v upravnem sporu, kadar z njo uveljavlja neko svojo pravico oziroma z njo varuje svoj pravni položaj, ne pa tudi v primeru, če želi s tožbo varovati pravice oziroma pravne koristi tretje osebe.

Tako iz prvostopenjske kot iz pritožbene odločbe izhaja, da je bil sporni inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje prizidka izrečen pravni osebi A. d.o.o. in ne tožniku. To pomeni, da bi morala navedena pravna oseba vložiti pravna sredstva zoper inšpekcijsko odločbo in tudi tožbo v upravnem sporu, če bi štela, da je bilo s tako odločitvijo oz. naložitvijo inšpekcijskih ukrepov neutemeljeno poseženo v njen pravni položaj – npr. če bi menila, da je investitor tožnik, ne pa ona, zaradi česar bi morali biti njemu izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje objekta.

Povedano pomeni, da tožnik kot fizična oseba ne more vložiti tožbe zoper inšpekcijsko odločbo, ki se glasi na drugo osebo kot inšpekcijskega zavezanca, in jo izpodbijati, ker da A. d.o.o. ni investitor in zato tudi ne inšpekcijski zavezanec. Na navedeno ne more vplivati dejstvo, da naj bi bil tožnik po ugotovitvah drugostopenjskega organa prokurist inšpekcijske zavezanke. Kljub navedenemu bi morala pritožbo in tožbo vložiti pravna oseba, njo pa bi zastopala oseba, ki je njena zakonita zastopnica oziroma je pooblaščena za zastopanje v upravnih in sodnih postopkih. Povedano drugače: zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ne more vložiti tožbe v svojem imenu, kot je storil tožnik v obravnavanem primeru, ampak v imenu zastopanega, kar pa mora povsem nedvoumno izhajati iz navedbe stranke, ki vlaga pravno sredstvo.

Ker torej tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ampak pravno korist inšpekcijskega zavezanca, je sodišče tožbo zavrglo (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).