Jedro

Pritožnica ne more doseči drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, saj ni nikoli, niti skupaj z obravnavano pritožbo, predložila kakršnegakoli dokaza, s katerim bi podkrepila svoje pritožbene navedbe, ki tako ostajajo na ravni načelnega zatrjevanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. A. A. je dolžna plačati sodno takso.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah priči A. A. v plačilo naložilo krivdno povzročene stroške, v skupnem znesku 59,33 EUR, ki jih mora plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa na transakcijski račun, ki je naveden v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila A. A., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da ugodi njeni pritožbi tako, da ji krivdno povzročene stroške ne naloži v plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po mnenju pritožnice je stališče sodišča prve stopnje, da je stroške vročanja povzročila po svoji krivdi, napačno, saj v času vročitve pisanja zaradi slabega zdravstvenega stanja ni bila sposobna odpreti vrat, izostanek na naroku pa je njen delodajalec opravičil. 5. V nasprotju s pritožbenim stališčem je obvestilo v katerem je pričin delodajalec, dne 14. 9. 2018 sodišču pojasnil, da je priča v bolniškem staležu, zaradi česar naj sodišče opraviči njen izostanek na naroku 9. 10. 2018, mogoče šteti le kot opravičilo delodajalca, zaradi katerega zaposleni osebi ni bilo mogoče vročiti sodnega pisanja. Nikakor pa delodajalec ne more opravičiti izostanka priče na glavni obravnavi, in to celo po tem, ko ji zaradi bolniške odsotnosti vabilo za glavno obravnavo 9. 10. 2018 sploh ni vročil. Prav iz tega razloga in povsem utemeljeno je prvo sodišče po prejemu obvestila delodajalca, vabilo za narok 9. 10. 2018 vročalo priči še osebno po pošti, vendar pisanja ni sprejela in je bilo vrnjeno sodišču z oznako ″ni dvignil‶. O prispelem sodnem pisanju je bila torej priča obveščena, a ga ni dvignila, zaradi česar je sodišče prve stopnje za naslednjo glavno obravnavo 23. 11. 2018, odredilo vročitev po pooblaščenem vročevalcu.

6. Pritožnica v vloženi pritožbi sicer zatrjuje, da po pošti poslanega vabila za glavno obravnavo 9. 10. 2016 ni prevzela, ker ji njeno takratno zdravstveno stanje ni dopuščalo niti hoje do vhodnih vrat stanovanja, zaradi česar meni, da stroški pooblaščenega detektiva za kasnejše vročanje vabila na glavno obravnavo 23. 11. 2018, niso nastali po njeni krivdi. S tem pa pritožnica ne more doseči drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, saj ni nikoli, niti skupaj z obravnavano pritožbo, predložila kakršnegakoli dokaza, s katerim bi podkrepila svoje pritožbene navedbe, ki tako ostajajo na ravni načelnega zatrjevanja.

7. K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da so državljani dolžni sprejemati vabila sodišča in se nanje odzivati. V kolikor pa so podane okoliščine zaradi katerih to ni mogoče, pa mora vabljena oseba sama poskrbeti, da bo sodišče o tem dobilo ustrezna dokazila. Za uspešno opravičilo zaradi katerega priča vabila na sodišče ni mogla sprejeti, namreč ne zadošča obvestilo o tem, kje se nahaja zdravstvena dokumentacija, ki izkazuje pričino odsotnost iz dela, o čemer je priča 19. 11. 2018 seznanila sodišče. Utemeljenost zatrjevanih razlogov zaradi katerih priča bodisi ni mogla prevzeti sodnega pisanja, bodisi se ni mogla odzvati vabilu, sodišče namreč presoja samo, glede na dane okoliščine vsakega konkretnega primera, pri čemer je podatek o pričinem bolniškem staležu in s tem povezani odsotnosti iz dela, ki ima lahko različne vzroke, le ena od okoliščin, za katero pa ni nujno, da bo privedla do uspešnega opravičila.

8. Sodišče druge stopnje po vsem navedenem zaključuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je po neuspešni vročitvi vabila za glavno obravnavo 9. 10. 2018, za naslednjo glavno obravnavo priči vročalo vabilo po pooblaščenem vročevalcu, s tem pa so nastali stroški v znesku 59,33 EUR, ki jih mora, ne glede na izid kazenskega postopka, plačati tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi, torej priča A. A. Zato je pritožbo priče zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Ker priča A. A. s pritožbo ni uspela, je dolžna plačati sodno takso, kot strošek pritožbenega postopka, katero bo odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti tega sklepa.