Jedro

Upoštevajoč dejstvo, da pred drugim sodiščem teče postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, je sodišče skladno z zakonskimi določili moralo prekiniti postopek. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v socialnem sporu prekinilo. Ugotovilo je, da se je zoper tožečo stranko začel postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, ki se je na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) uporablja tudi v socialnem sporu, odredi prekinitev postopka.

2. Tožnica je zoper sklep vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodnica nezakonito in brez pravne podlage prekinila predmetni sodni postopek. Pri tem je spregledala, da Okrajno sodišče v Mariboru nima nikakršne zakonske podlage niti pravice, da druga sodišča obvešča o nepravdnih sodnih postopkih, ki so po zakonu tajni. Sem spada tudi sodni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Obvestila, na katerega se sklicuje sodišče sama ne pozna in ga ni prejela. Naslovno sodišče spornega obvestila ni prejelo 15. 11. 2019, temveč 21. 10. 2019. S strani naslovnega sodišča je prejela tudi drug sodni sklep z isto vsebino, kar izkazuje, da gre za kartelni dogovor sodnikov. Nelogična je izvedba naroka v predmetni zadevi, glede na kasneje izdani izpodbijani sklep. Sodni postopek pod opr. št. N 121/2019, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje nima nobene zveze s tožnico, ki je poslovno sposobna in gre v predmetni zadevi le za konstrukt sodne mafije. Nepravni sodni postopek pod opr. št. N 121/2019 bodo morala sodišča ustaviti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje sojenje pred drugega sodnika naslovnega sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva za odločitev v zadevi, pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za izdajo sklepa o prekinitvi postopka je podana v 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.1 Gre za postopek, ki ga sodišče vodi po določbah Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1). Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je urejen v določbah od 57. do 70. člena, materialna podlaga pa je podana v določbah od 262. člena do 266. člena Družinskega zakonika (Ur. l. RS, št. 15/2017, v nadaljevanju DZ). Določilo 295. člena navedenega zakonika določa, da se kot popoln odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti določene v drugih predpisih pa se šteje postavitev osebe pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov, oziroma da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika.

6. Iz dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. Su 198/2019 z dne 17. 10. 2019 izhaja, da je v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo.2 Upoštevajoč dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019 je sodišče skladno z zakonskimi določili moralo prekiniti postopek. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.3

7. Za odločitev v zadevi tako ne morejo biti pravno relevantne trditve tožeče stranke, da niso podani razlogi za postavitev pod skrbništvo, saj je duševno zdrava in absolutno poslovno sposobna. Ravno o slednje zatrjevanem dejstvu bo presojano v nepravdnem postopku postavitve tožnice pod skrbništvo.

8. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbeni navedbi, da ne bi smelo upoštevati obvestila drugega sodišča, da je v teku nepravni postopek. Sposobnosti biti stranka in procesna sposobnost sta namreč skladno z 80. členom ZPP procesni predpostavki. Upoštevajoč, da na obstoj procesnih predpostavk sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka, sme sodišče v primeru, ko iz okoliščin konkretnega primera zasumi, da procesne predpostavke niso podane, s tem v zvezi po uradni dolžnosti opraviti neformalne poizvedbe, prav tako pa tudi izvesti dokaze. Nenazadnje pa tudi 10. člen ZPP določa, da državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki potrebnimi za odločitev so dolžni ne glede na določbo o varstvu osebnih in drugih podatkov na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke.

9. Ker je bilo ugotovljeno, da je podan zakonski dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče eksplicitno zavezuje k prekinitvi postopka, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ki določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranke. 2 Opravljena so bila tudi že določena procesna dejanja, ki jih v dopisu navaja omenjeno sodišče. 3 Sklep opr. št. II Cp 1377/2019 z dne 14. 8. 2019.