Jedro

Svet šole lahko izbere kateregakoli kandidata, ki pogoje izpolnjuje. Ker gre torej za prosto izbiro med kandidatoma, ki sta oba izpolnjevala razpisne pogoje (137. člen ZOsn).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa sveta tožene stranke št. 360/95 z dne 22.8.1995, s katerim je bil za ravnatelja Osnovne šole R. predlagan A. P. in sklepa sveta tožene stranke št. 449/95 z dne 4.10.1995 o imenovanju A. P. za ravnatelja šole. Sodišče je ugotovilo, da je bil postopek izbire in imenovanja ravnatelja pravilen in zakonit. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977 - v nadaljevanju: ZPP). V obrazložitvi se revizija pri uveljavljanju revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 1. odstavka 370. člena ZPP v celoti sklicuje na svoje pritožbene navedbe. Zmotno uporabo materialnega prava pa vidi revizija v razlogih izpodbijane drugostopne sodbe. Zato predlaga, da se reviziji ugodi in spremenita izpodbijani sodbi sodišča prve in druge stopnje tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da ju sodišče razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

V postopku po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - še uporabiti) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Zaradi vsebine določbe 386. člena ZPP je revizijsko sodišče omejeno na preizkus samo tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje stranka v svoji reviziji. Tožeča stranka, ki sicer uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v reviziji teh kršitev ni opredelila, niti jih z revizijskimi razlogi ni utemeljevala, zato jih revizijsko sodišče ni bilo dolžno preizkušati. V kolikor pa se revident sklicuje na vsebino pritožbe, je opozoriti, da je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo, zato se sklicevanje na pritožbene navedbe ne morejo upoštevati kot sestavni del revizije (386. člen ZPP).

Sodišči prve in druge stopnje sta pri svoji odločitvi pravilno uporabili materialno pravo. Ob bistveni dejanski ugotovitvi obeh sodišč, da je bil na podlagi javnega razpisa v P. vestniku z dne 17.12.1993 za ravnatelja tožene stranke izbran in imenovan A. P., ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje, ne pa tožnik, je pravilna njuna pravna presoja, da je bila izbira zakonita. Izbira med obema kandidatoma je bila opravljena v skladu s pravicami in obveznostmi, ki jih ima svet šole na podlagi določbe 135. člena takrat veljavnega Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80 do RS 29/95 - ZOŠ), 36. člena Zakona o zavodih in 19. člena Statuta OŠ R. v zvezi z 10. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR), da lahko izbere kateregakoli kandidata, ki pogoje izpolnjuje. Ker gre torej za prosto izbiro med kandidatoma, ki sta oba izpolnjevala razpisne pogoje (137. člen ZOŠ), je bilo v izpodbijani sodbi, po presoji revizijskega sodišča materialno pravo pravilno uporabljeno. Da je izbira prosta, izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR), po kateri organ, pristojen za izbiro, ni dolžan izbrati nikogar, čeprav prijavljeni kandidati zahtevane pogoje izpolnjujejo.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP), so vse revizijske navedbe o zmotni dokazni oceni pravno neupoštevne.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP in ZTPDR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).