Jedro

Revidentka s pavšalnimi in neizkazanimi navedbami, da ji zaradi prenosa lastninske pravice na spornem zemljišču z druge na prvo stranko z interesom lahko nastane težko popravljiva škoda, ni izkazala konkretne in težko popravljive škode. Podana ni že neposredna zveza med učinkovanjem odločbe prvostopenjskega upravnega organa o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med prvo in drugo stranko z interesom, ter zatrjevano škodo, to je prenosom lastninske pravice na spornem zemljišču z druge na prvo stranko z interesom. Po tretjem odstavku 21. člena ZKZ je namreč, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena ZKZ, (zavezovalni) pravni posel res sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Vendar pa se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva (še) vpis v zemljiško knjigo, ki pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (49. člen SPZ), to je z razpolagalnim pravnim poslom. Da bi prva stranka z interesom s tako listino za vpis v zemljiško knjigo že razpolagala, pa revidentka niti ne trdi. Prav tako ne trdi, da v primeru uspeha z revizijo ne bi imela možnosti vložitve izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1).

Izrek

I.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II.Prva tožeča stranka in prva stranka z interesom sami nosita svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbi prve in druge tožeče stranke (I. točka izreka), vloženi zoper odločbo Upravne enote Sežana (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) št. 330-518/2018-72 z dne 11. 2. 2021. Z njo je prvostopenjski upravni organ odobril pravni posel, sklenjen na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 1439, k. o. ..., do celote, za ceno 2.380,00 EUR, ki jo je 17. 8. 2018 podal prodajalec (druga stranka z interesom) in izjave o sprejemu te ponudbe, ki jo je 17. 9. 2018 podala prva stranka z interesom (1. točka izreka). Pravnega posla - prodajne pogodbe, ki sta jo dogovorila in 1. 10. 2018 sklenila druga stranka z interesom kot prodajalka in prva tožnica kot kupovalka, za navedeno zemljišče za navedeno sporazumno dogovorjeno kupnino prvostopenjski upravni organ ni odobril (2. točka izreka). Prav tako ni odobril pravnih poslov, sklenjenih na podlagi ponudbe za prodajo spornega zemljišča za to ceno druge stranke z interesom kot prodajalke z dne 17. 8. 2018 ter izjav o sprejemu te ponudbe, ki sta jih podala drugi tožnik 21. 8. 2018 in A. A. 17. 9. 2018 (3. in 4. točka izreka).

2.Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo Upravnega sodišča je prva tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom X DoR 31/2025-7 z dne 3. 6. 2025 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je pravno pravilna razlaga določbe drugega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena ZKZ, da se dohodek od prodaje vina, pridelanega iz doma proizvedenega grozdja, ne šteje kot "pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti", predelava doma pridelanega grozdja v vino pa ne kot kmetijska, ampak kot gospodarska dejavnost. V tem okviru je revidentka vložila revizijo in na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe.

3.V predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga, naj Vrhovno sodišče izda začasno odredbo, s katero se izvršitev izreka navedene odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 11. 2. 2021 v celoti odloži do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4.Revidentka v predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da je po pravnomočnosti navedene odločbe prvostopenjskega upravnega organa prva stranka z interesom od druge že zahtevala izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na spornem kmetijskem zemljišču, da je bil tudi že plačan in odmerjen davek na promet nepremičnin ter da je prva stranka z interesom notarki v hrambo že izročila kupnino, druga stranka z interesom pa zemljiškoknjižnega dovolila še ni izstavila. Trdi, da ji bo z izvršitvijo odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 11. 2. 2021 in prenosom lastninske pravice na spornem zemljišču na prvo stranko z interesom lahko nastala težko oziroma nepopravljiva škoda. Prva stranka z interesom lahko kadarkoli v času revizijskega postopka postane lastnica spornega zemljišča, saj sama na to ne more vplivati. Predpogoj za notarsko overitev zemljiškoknjižnega dovolila je namreč prav pravnomočnost odločbe prvostopenjskega organa z dne 11. 2. 2021 oziroma odsotnost zadržanja njenega izvrševanja. Revidentka opozarja, da bo lahko v primeru vknjižbe lastninske pravice na spornem zemljišču prva stranka z interesom vse do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji s tem zemljiščem prosto razpolagala, lastninsko pravico na njem omejila v korist tretjih, prav tako pa bodo lahko to zemljišče podedovali njeni dediči. Tako tudi v primeru uspeha z revizijo ter posledično odpada pravne podlage za prenos lastninske pravice na prvo stranko z interesom in s tem na tretje osebe oziroma dediče ne bo mogla uveljavljati neveljavnosti takšnega prenosa lastninske pravice. S tem bo po revidentkinem mnenju izvotljena tudi njena (ustavna) pravica do učinkovitega sodnega varstva v revizijskem postopku. Zatrjuje tudi, da javna korist z izdajo začasne odredbe ne bo prizadeta.

5.Toženka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe predlaga njegovo zavrnitev. Sklicujoč na sodno prakso Vrhovnega sodišča zatrjuje, da revidentka ni utemeljila in izkazala težko popravljive škode. Po njenem prepričanju navaja le možnost prenosa spornega zemljišča s strani prve stranke z interesom na dobroverne tretje osebe, medtem ko iz njenih lastnih navedb izhaja, da prva stranka z interesom sploh še ni postala lastnica tega zemljišča. Opozarja, da tudi ni podana vzročna zveza med zatrjevanim morebitnim prenosom lastninske pravice s prve stranke z interesom na dobroverne tretje osebe in izvrševanjem izreka odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 11. 2. 2021. Tudi če bi do tega prenosa lastninske pravice prišlo, bi tožnica v primeru uspeha z revizijo svoje pravice lahko uveljavljala v postopkih pred civilnim sodiščem.

6.Prva stranka z interesom v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe predlaga njegovo zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov postopka. Navaja, da so revidentkine trditve o težko popravljivi škodi popolnoma pavšalne in nesubstancirane ter da trditve o njenih domnevnih bodočih ravnanjih ne morejo utemeljevati izdaje začasne odredbe. Poudarja, da še ni niti vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica sporne nepremičnine in da ne vodi nobenih aktivnosti v smeri razpolaganja z njo, kar abstraktno in nedokazano zatrjuje revidentka. Opozarja, da lahko revidentka z revizijo ne uspe, da tudi nima vrnitvenega zahtevka, saj ni ničesar pridobila in izgubila, ter da nepremičnina, ki se proda za 2.380,00 EUR, ne more predstavljati težko popravljive škode. Ta tudi sicer po njenem mnenju ni konkretizirana. Ne strinja se, da revidentka nima pravnega varstva.

7.Drugi tožnik in druga stranka z interesom odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe nista podala.

K I. točki izreka

8.Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

9.ZUS-1 v prvem odstavku 84. člena določa, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Vrhovno sodišče pa lahko v skladu z drugim odstavkom istega člena na revidentov predlog izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V skladu z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1 tako Vrhovno sodišče na revidentov predlog odloži izvršitev akta, če bi se z njegovo izvršitvijo revidentu prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju mora Vrhovno sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

10.V revizijskem postopku je mogoče pravne učinke pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki za realizacijo ne potrebuje izvršitve (kot je to v obravnavanem primeru), preprečiti z izdajo ureditvene začasne odredbe (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Med te sodna praksa uvršča tudi ureditev spornega pravnega razmerja z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet upravnega spora.¹ Prav to s predlogom, da se zadrži izvršitev odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 11. 2. 2021, predlaga revidentka. Tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj, da revidentu grozi nastanek težko popravljive škode.

11.To pomeni, da bi morala revidentka v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati temeljni pogoj za njeno izdajo, to je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki ji bo nastala, če predlagana začasna odredba ne bo izdana. Izkazati bi torej morala konkretno škodo in tudi, da je ta zanjo težko popravljiva. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in stranki neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Podana mora biti torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti.² Namen začasne odredbe je namreč preprečiti, da morebitni strankin kasnejši uspeh v revizijskem postopku zaradi že nastale škode zanjo ne bo brez pomena, ker na primer ne bi mogla doseči vzpostavitve prejšnjega stanja.

12.Takšne škode revidentka s pavšalnimi in neizkazanimi navedbami, da ji zaradi prenosa lastninske pravice na spornem zemljišču z druge na prvo stranko z interesom lahko nastane težko popravljiva škoda, ni izkazala. Po oceni Vrhovnega sodišča namreč ni podana že neposredna zveza med učinkovanjem odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 11. 2. 2021 o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med prvo in drugo stranko z interesom, ter zatrjevano škodo, to je prenosom lastninske pravice na spornem zemljišču z druge na prvo stranko z interesom. Po tretjem odstavku 21. člena ZKZ je namreč, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena ZKZ, (zavezovalni) pravni posel res sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Vendar, kot to pravilno navaja že sama revidentka v predlogu za izdajo začasne odredbe, se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva (še) vpis v zemljiško knjigo, ki pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (49. člen Stvaropravnega zakonika - SPZ), to je z razpolagalnim pravnim poslom. Da bi prva stranka z interesom s tako listino za vpis v zemljiško knjigo že razpolagala, pa revidentka niti ne trdi. Prav tako ne trdi, da v primeru uspeha z revizijo ne bi imela možnosti vložitve izbrisne tožbe (243. člen Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1).

13.Poleg tega po presoji Vrhovnega sodišča tudi morebitna uspešnost revidentke z revizijo sama po sebi še ne pomeni, da bi bil glede sporne nepremičnine v morebitnem ponovljenem upravnem postopku odobren pravni posel, sklenjen med njo in drugo stranko z interesom. Revidentka v tej smeri ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, niti jih ni izkazala. Zgolj hipotetična možnost pa za utemeljitev izdaje začasne odredbe ne zadošča, saj mora biti škoda resna in neposredna.³ Revidentka tako s temi navedbami nastanka konkretne škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki bi ji grozila z učinkovanjem odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 11. 2. 2021, ni izkazala.

14.To še toliko bolj velja za revidentkine navedbe, da bo lahko po pridobitvi lastninske pravice na spornem zemljišču do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji (1) prva stranka z interesom s tem zemljiščem prosto razpolagala, (2) lastninsko pravico na njem omejila v korist tretjih in (3) da bodo lahko to zemljišče podedovali njeni dediči, zahtevek za izbris vknjižbe pa ne bo dovoljen (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Gre namreč za navajanje povsem hipotetičnih situacij, verjetnost nastanka katerih pa revidentka ne podkrepi z nikakršnimi (konkretnimi) dejanskimi okoliščinami. Nasprotno - že sama v predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da prva stranka z interesom niti še ni postala lastnica spornega zemljišča. Ob tem Vrhovno sodišče še pripominja, da bi bil tudi za morebiten prenos lastninske pravice na spornem kmetijskem zemljišču s prve stranke z interesom na tretje osebe prav tako potreben postopek odobritve pravnega posla s strani upravne enote.

15.Glede na obrazloženo je neutemeljena tudi revidentkina navedba, da bo s prenosom lastninske pravice na tem zemljišču izvotljena njena pravica do učinkovitega sodnega varstva v revizijskem postopku.

16.Ker revidentka temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nastanka težko popravljive škode, ni izkazala, je Vrhovno sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ne da bi se ukvarjalo s prizadetostjo javne koristi in koristi nasprotnih strank.

K II. točki izreka

17.Revidentka s svojim predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspela, zato sama nosi svoje stroške predlagane začasne odredbe (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

18.Odločitev o stroških prve stranke z interesom temelji na prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče prvi stranki z interesom ni priznalo stroškov odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe, saj s svojim odgovorom ni z ničemer pripomogla k rešitvi zadeve.

-------------------------------

1Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča X Ips 7/2018 z dne 18. 4. 2018, točka 7 in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 43/2021 z dne 19. 5. 2021, točka 7.

2Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 152/2023 z dne 5. 7. 2023, točka 8.

3Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 124/2020 z dne 15. 9. 2020, točka 10.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 21, 21/3 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 49

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.