Jedro

Toženec je v teku postopka na prvi stopnji vztrajal na zavrnitvi zahtevka in iz tega razloga tudi ni soglašal z umikom tožbe. Pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe mu zato ni mogoče odreči. Zavrženje ga namreč, za razliko od situacije, ko bi bil tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavan in zavrnjen, ne varuje pred ponovno vložitvijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki je kljub pozivu sodišča (sklep z dne 21. 10. 2010) tožeča stranka ni popravila.

Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožena stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ter naloži tožeči stranki v plačilo vse njene pravdne stroške. V bistvenem navaja, da bi moralo sodišče tožbo vsebinsko obravnavati in tožbeni zahtevek zavrniti, saj je tožeča stranka v predlogu za izvršbo navedla dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Tudi v primeru zavrženja tožbe, pa je tožnik dolžan povrniti toženi stranki vse pravdne stroške. Poleg pritožbenih stroškov pritožnica priglaša tudi stroške, ki so ji nastali v postopku na prvi stopnji.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo, je pritožbeno sodišče, saj na to pazi po uradni dolžnosti, najprej preizkusilo, ali ima tožena stranka za vloženo pritožbo pravni interes. Pritožba je namreč v primeru pomanjkanja takšnega interesa nedovoljena, in jo je na podlagi 343. člena ZPP potrebno zavreči. Glede na to, da se je toženec v tej zadevi že spustil v obravnavanje stvari in je v teku postopka na prvi stopnji vztrajal na zavrnitvi zahtevka (iz tega razloga tudi ni soglašal z umikom tožbe), mu pravnega interesa za pritožbo ni mogoče odreči. Zavrženje tožbe ga namreč, za razliko od situacije, ko bi bil tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavan in zavrnjen, ne varuje pred njeno ponovno vložitvijo (1). Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožniku priznalo pritožbeni interes in je posledično vloženo pritožbo obravnavalo.

Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, mora tožba, da je popolna in s tem sposobna za vsebinsko obravnavo, obsegati poleg zahtevka in drugih podatkov, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (180. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravilno je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da predlog za izvršbo, ki se po vložitvi ugovora v tej zadevi obravnava kot tožba, teh obveznih sestavin ne vsebuje in gre posledično za nepopolno tožbo.

Ker tožeča stranka kljub pozivu sodišča tožbe ni dopolnila, je pravilna tudi odločitev o njenem zavrženju (peti odstavek 108. člena ZPP).

Ker je glede na obrazloženo pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi odločitev o povračilu priglašenih pritožbenih stroškov. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do njihovega povračila ni upravičen (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

O zahtevi za povrnitev stroškov pred sodiščem prve stopnje praviloma odloči sodišče prve stopnje v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP) (2). Sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim je zavrglo tožbo, o stroških tožene stranke ni odločilo, čeprav jih je tožena stranka v teku postopka priglasila. Ker je le-ta v roku petnajstih dni (skupaj s pritožbo) predlagala, da se o stroških odloči, kar je šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, bo o tem naknadno odločilo sodišče prve stopnje.

(1) Primerjaj tudi J. Zobec, ZPP s komentarjem, tretja knjiga, stran 351 in 356 do 357 ter odločitev VSL II Cp 3995/2009. (2) Pritožbeno sodišče o stroških postopka na prvi stopnji odloča zgolj v primeru, ko spremeni odločbo zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo (2. odst.165. člena ZPP).