Jedro

Čeprav je bil pripor podaljšan v skrajšanem postopku, pa izjemnost pripora v tovrstnih primerih pomeni le to, da se pripor odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep resnično nujen, ob pozornem tehtanju teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, zlasti ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 4. 3. 2021, opr. št. II Kr 10316/2021, na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 432. in 429. členom ZKP, zoper obdolženega A. A., na predlog okrožne državne tožilke, ob vložitvi obtožnega predloga z dne 27. 2. 2021, št. Kt/3924/2021, zaradi kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), podaljšala pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 432. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec se nahaja v priporu od 24. 2. 2021, od 14.34 ure dalje.

2. Zoper sklep o podaljšanju pripora sta se pravočasno pritožila obdolženi in njegov zagovornik. Zagovornik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Obdolženi smiselno uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbenega predloga ni podal. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Ob povzemanju obrazložitve izpodbijanega sklepa obdolženčev zagovornik zaključke o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil z obtožnim aktom očitano mu kaznivo dejanje nasilništva zoper oškodovanko B. B., izpodbija sklicujoč se na okoliščino, da je obdolženi zanikal takšno ravnanje, do česar naj se prvo sodišče ne bi opredelilo.

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obdolženec zagovor pred preiskovalno sodnico podal 26. 2. 2021 (list. št. 148 do 149). Pri tem se je skliceval na izjavo, podano policiji in zatrjeval, da je kritičnega dne, po dogovoru z oškodovanko, na njen naslov prišel le, da bi prevzel svoje osebne stvari. Zanika vsako fizično nasilje zoper oškodovanko. Slednja naj bi ga ovadila, ker ima slabo vest. Sodišče prve stopnje je bistveni del obdolženčevega zagovora povzelo pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, do njega pa se je izčrpno opredelilo pod točkami 9 do 12 obrazložitve, ko je predstavilo vse zbrane dokaze, ki potrjujejo zahtevani dokazni standard ter nato ocenilo, da obtoženčevo zanikanje storitve predmetnega kaznivega dejanja utemeljenega suma ne morejo omajati.

6. Sodišče druge stopnje zavrača pritožbeno trditev obdolženca, da mu prvo sodišče ni omogočilo podaje odgovora na predlog za podaljšanje pripora, saj iz vročilnice pripete list. št. 164 izhaja, da mu je bil obtožni predlog s predlogom za podaljšanje pripora osebno preko Uprave zaporov vročen 2. 3. 2021. Poučen je bil, da odgovor lahko poda v roku 24 ur (drugi odstavek 272. člena ZKP). Predmetni sklep je sodišče prve stopnje sprejelo 4. 3. 2021 in do tega datuma obdolženec odgovora na predlog ni podal. 7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek obdolženca, da je sodišče prve stopnje kršilo procesni zakon, ko v sklepu ni odredilo za koliko časa se pripor podaljša. Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo po določbi drugega odstavka 272. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP, ki predpisuje, da sodišče bo vložitvi obtožnega akta odloči o priporu s sklepom, s katerim pripor podaljša ali odpravi. V skladu z določbo tretjega odstavka 432. člena ZKP se v nadaljevanju od vročitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave smiselno uporabljajo določbe 207. člena ZKP, s tem da mora sodnik vsakih mesec dni preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor.

8. Tudi ugotovitve prvega sodišča o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti zagovornik izpodbija s sklicevanjem na zagovor obdolženca. V nasprotju s pritožnikoma pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pod točkami 14 do 19 obrazložitve nanizalo in s prepričljivo argumentacijo utemeljilo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki obdolženca delajo ponovitveno nevarnega. Pri tem gre izpostaviti na strani subjektivnih okoliščin še zlasti obdolženčevo predkaznovanost zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, večkratne kršitve prepovedi približanja oškodovanki ter stopnjevanje nasilja zoper njo. Sodišče druge stopnje zato zavrača očitek zagovornika, da sodišče prve stopnje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni v zadostni meri obrazložilo in se zato izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.

9. Sodišče druge stopnje se prav tako strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je pripor zoper obdolženca še vedno neogibno potreben in z vidika zagotovitve varnosti ljudi (oškodovanke), glede na visoko stopnjo ogrožanja, še vedno nujen in sorazmeren ukrep. Čeprav je bil pripor podaljšan v skrajšanem postopku, pa izjemnost pripora v tovrstnih primerih pomeni le to, da se pripor odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep resnično nujen, ob pozornem tehtanju teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, zlasti ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti. Sodišče je v izpodbijanem sklepu pod točko 22 obrazložitve navedlo okoliščine na podlagi katerih je sklepalo na neogibnost pripora za zagotovitev varnosti oškodovanke in utemeljilo, zakaj je omejitev obdolženčeve svobode v sorazmerju z ogrožanjem varnosti oškodovanke in zakaj pripora ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.

10. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

11. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.