Jedro

Po vloženem obtožnem predlogu zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 83. člena ZKP izločilo dve izjavi obdolženke, ki jih je v zvezi s tem dejanjem podala organom za notranje zadeve. Obdolženka se zoper sklep o izločitvi izjav pritožuje, ker očitno meni, da je prikrajšana v kakšni svoji pravici, ker v obrazložitvi sklepa ni dovolj jasno povedano, kakšen je smisel takšne izločitve. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in obdolženki obširneje pojasnilo pomen izločitve takšnih uradnih zaznamkov.

Izrek

Pritožba obdolženke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper navedeno obdolženko je bila vložena obtožba, da naj bi storila kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 71. čl. KZ RS. Opravljena so bila pred tem posamezna preiskovalna dejanja, v katerih je obdolženka organom za notranje zadeve podala dve izjavi z dne 17.3.1993 in 9.4.1993, ki se nanašata na obravnavano kazensko zadevo. Sodišče prve stopnje je v skladu s III. odst. 83. čl. ZKP s sklepom, ki je naveden v uvodu, obe izjavi izločilo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje obdolženka, ki v pritožbi meni, da naj bi se tudi ti dve izjavi upoštevali v nadaljnji kazenski stvari, zato predlaga, da se ne izločita.

Pritožba ni utemeljena.

Pomen, zakaj naj bi se izjave obdolžencev, ki jih podajo organom za notranje zadeve po končani preiskavi ali končanih preiskovalnih dejanjih izločile, je v tem, ker so takšne izjave zapisane v obliki uradnega zaznamka, s strani obdolžene osebe niso podpisane, tako, da jih ni moč šteti kot avtentične, dane pa so tudi brez potrebnega pravnega varstva. Izločitev takšnih izjav v obliki uradnega zaznamka je določena v korist obdolžencev, ne pa v njihovo škodo. Takšne izjave je treba tudi obvezno izločiti in ne gre za neko diskrecijsko pravico sodišča. Je pa v 1. tč. I. odst. 84. čl. ZKP določeno, da se smejo takšne izjave, ki so bile izločene, na zahtevo obdolženca na glavni obravnavi prebrati. Obdolženka bo imela na ta način možnost, da bo zahtevala, da se njeni izjavi prebereta na glavni obravnavi, v kolikor bo štela, da bi bilo to v njeno korist, sicer pa v tej fazi kazenskega postopka sodišče ne more ravnati drugače, kot da izjave izloči. Iz obrazložitve napadenega sklepa je očitno premalo povedano, kakšen je pomen izločitve takšnih izjav in zato obdolženka verjetno meni, da je v nekih svojih pravicah prikrajšana, kar pa ne drži. Pritožbo zoper napadeni sklep je zato sodišče druge stopnje utemeljeno zavrnilo.