Jedro

Občina je zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo Občine Ormož št. 354-204/2014 2/91 z dne 14. 1. 2015 je bil tožniku kot lastniku objekta odmerjen komunalni prispevek v višini 518,61 € za priključitev objekta z naslovom ..., ki stoji na zemljišču s parc. št. 431/4 k.o. ..., na javno kanalizacijsko omrežje. Navedeni znesek je tožnik dolžan plačati pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje na v odločbi naveden račun. Stroški izvedbe in navezave objekta na komunalno napravo bremenijo investitorja kot tudi vse morebitne prestavitve obstoječih komunalnih naprav, vodov in objektov. Iz obrazložitve izhaja, da je navedeno odločbo Občina Ormož izdala po uradni dolžnosti v skladu s sedmim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), 3. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in prvim odstavkom 14. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Občina Ormož je zgradila novi sistem kanalizacije s čistilno napravo po projektni dokumentaciji Izgradnja kanalizacije s čistilnima napravama v Veliki Nedelji in v Cvetkovcih, na vodovarstvenem območju sistem Osluševci – Cvetkovci, št. projekta 3300-B/11, ki ga je decembra 2011 izdelal A. To je v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna in v skladu s programom opremljanja s posamezno komunalno infrastrukturo. Gradnja je bila izvedena v letu 2014. 2. Podatki o površini parcele namenjene gradnji in neto tlorisna površina objekta se pri izdaji odločbe po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo pridobijo iz uradne evidence (drugi odstavek 9. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož). V skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Ormož, ki je bil sprejet z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož, se za površino parcele namenjene gradnji določi minimalna parcela, ki še zadošča določbam občinskega izvedbenega akta oziroma če parcela namenjena gradnji ni določena, se lahko upošteva stavbišče x 1,5. Neto tlorisna površina objekta se pridobi iz gradbenih evidenc. Prvostopni organ je ugotovil, da znaša površina stavbišča za objekt na naslovu ... 157 m2, površina parcele za odmero komunalnega prispevka (stavbišče x 1,5) 235,5 m2, neto tlorisna površina objekta pa 170 m2. Na osnovi tega se lastniku objekta odmeri komunalni prispevek v višini 518,61 €.

3. Tožnik se je zoper prvostopno odločbo pritožil, župan pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo pritožbo zavrnil. Drugostopni organ pojasnjuje, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. Občinski organ izda odločbo po uradni dolžnosti, kadar se komunalni prispevek odmeri zaradi izboljšanja stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Višina komunalnega prispevka je določena z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Zavezanec za plačilo tega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo.

4. Glede navedbe pritožnika, da je njegova zgradba že priključena na javno kanalizacijsko omrežje od leta 1999, drugostopni organ ugotavlja, da kanalizacijski sistem, na katerega je bil pritožnik do sedaj priključen, ne ustreza takratni zakonodaji v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda iz leta 1999, ko se je investicija izvajala, prav tako ne ustreza sedanji zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, saj komunalna odpadna voda ni imela in nima zagotovljenega čiščenja s čistilno napravo, saj se je izlivala preko greznic in kanalizacije neposredno v Bresniški potok. Zato gradnja novega kanalizacijskega sistema za komunalno odpadno vodo v primerjavi s starim sistemom ne predstavlja izboljšave, ki bi bila posledica napredka tehnike oziroma prilaganja obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom, ampak gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, na katero dotlej lastnik ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča se je tožniku v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka izdala odmerna odločba po uradni dolžnosti.

5. Razen tega drugostopni organ pojasnjuje, da je iz pogodbe med Komunalnim podjetjem B. in naročnikom razvidno, da je bil plačan priklop na kanalizacijsko omrežje fi 15 cm v višini 83.500,00 SIT. Z 19. členom koncesijske pogodbe za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda v Občini Ormož z dne 21. 3. 1997 št. 353-16/97 je določeno, da to plačilo zajema montažna in gradbena dela priključka iz betonskih cevi fi 15 cm do dolžine 5 m. Priključek na interno kanalizacijo pa financira uporabnik sam, saj spada kanalizacijski priključek in interna kanalizacija pod objekte in naprave uporabnika (5. člen Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode). Tožnik je torej komunalnemu podjetju B. d.o.o. plačal gradnjo priključka, ki je v njegovi lasti, ni pa plačal dela stroškov gradnje komunalne opreme. Ker torej tožnik ni plačal komunalnega prispevka, mu je bila v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka izdana odmerna odločba po uradni dolžnosti.

6. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je izpodbijana odločba v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč ter da sta 6. in 7. člen Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož v nasprotju z ZPNačrt. Zgradba št. 58 v ..., stoječa na parc. št. 431/4 k.o. ..., je bila leta 1999 priključena na javno kanalizacijsko omrežje mešani sitem, ki ga je leta 1997 zgradila KS Podgorci na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 7. 5. 1996. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je bila sofinancirana pretežno s sredstvi občanov in sicer 60 % deležem krajevnega samoprispevka ter 40 % s sredstvi odstopljene ekološke takse za odvajanje odplak, ki so jo prav tako plačali občani. Kanalizacijsko omrežje je bilo predano v upravljanje koncesionarju komunalnemu podjetju B. d.o.o. v skladu s koncesijsko pogodbo in je zajeto v občinski informacijski bazi komunalne infrastrukture v lasti občine oziroma v občinskem katastru komunalnih vodov. Priključitev na kanalizacijsko omrežje je bila upoštevana vsa pretekla leta v točkovanju komunalne opreme za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občina Ormož takrat še ni imela uvedenega komunalnega prispevka, ki ga je uvedla šele leta 2000. Stroški z gradnjo omenjene kanalizacije so zavedeni v evidenci občinske kanalizacijske infrastrukture pod inventarno št. 1289 v nabavni vrednosti 79.286,81 €. Navedeni stroški so bili upoštevani v revalorizirani vrednosti pri določanju skupnih in posledično tudi obračunskih stroškov v programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Ormož in merilih za odmero komunalnega prispevka.

7. Tretji odstavek 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč prepoveduje vštevanje stroškov rekonstrukcije, modernizacije, stroškov prilagajanja komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom ter stroškov odpravljanja pomanjkljivosti na obstoječi komunalnih infrastrukturi med skupne stroške in posledično med obračunske stroške za odmero komunalnega prispevka, zato nadaljevanje izgradnje fekalnega kanalizacijskega omrežja in njegova priključitev na novo čistilno napravo pomeni vsebino, za katero zgoraj navedena določba uredbe prepoveduje vštevanje stroškov v skupne in posledično obračunske stroške in ne predstavlja izboljšanja komunalne infrastrukture.

8. Občinska uprava in župan pa sta z izdajo odločbe po uradni dolžnosti ravnala do dolžnika diskriminatorno, saj tega nista zahtevala od lastnikov zgradb v naseljih Podgorci, Mihovci pri Veliki Nedelji ter Veliki Nedelji, ki so bili prav tako v preteklosti priključeni na mešane kanalizacijske sisteme pod podobnimi pogoji, kljub temu, da je občina tudi na teh območjih dogradila kanalizacijski sistem z novimi ali rekonstruiranimi čistilnimi napravami in v novi sistem vključila v preteklosti zgrajene mešane kanalizacijske sisteme. S tem pa so povezani tudi nesorazmerni in nepotrebni stroški za priključitev na novo kanalizacijsko omrežje v višini okoli 2.800,00 €, saj bi moral tožnik zgraditi priključek v dolžini 28 m po ceni 100,00 € na tekoči meter priključka, kot je občina opredelila stroške priključevanja v svojem operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadne vode v Občini Ormož, sprejetem na seji občinskega sveta Ormož letošnjega marca 2015. 9. Tožnik zatrjuje, da je bila graditev nove kanalizacije na tem območju naselja nepotrebna in predstavlja nesmotrno porabo javnih sredstev in nepotrebne obremenitve za lastnike zgradb, saj bi bilo treba le obstoječo kanalizacijo vključiti v sitem, kot je bilo to storjeno v zgoraj naštetih naseljih in v mestu Ormož, kjer je zgrajen pretežno mešani kanalizacijski sitem in se uporablja isti Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka.

10. V nadaljevanju tožeča stranka zatrjuje, da so napačno določeni skupni stroški in posledično napačno določeni obračunski stroški ter obremenitev na enoto površine. Občina je skupne stroške infrastrukture določila na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, to je registriranih osnovnih sredstev Občine Ormož (5. točka 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč). Tako pridobljene nabavne vrednosti komunalne infrastrukture je za potrebe določitve skupnih stroškov infrastrukture valorizirala na dan 1. 1. 2013, ne da bi upoštevala amortizacijo posameznih delov infrastrukture v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Na ta način je neupravičeno povečala vrednost obstoječe infrastrukture oziroma skupne stroške ter posledično tudi obračunske stroške in obremenitev na enoto površne. V vrednost investicije - kanalizacije s čistilno napravo Podgorci - Velika Nedelja so neupravičeno všteti tudi stroški meteorne kanalizacije v višini 388.193,96 €, saj ti stroški ne morejo biti upoštevani v skupnih stroških kanalizacije za odvajanje komunalnih vod, saj občina ne zagotavlja gospodarske službe odvajanja meteornih vod s privatnih zgradb in površin oziroma ne omogoča priključitve na meteorno kanalizacijo. Občina tudi ni upoštevala namenskih sredstev iz državnega proračuna v obliki odstopljenih okoljskih dajatev za odvajanje odpadnih vod, namenskih sredstev iz naslova najemnin za tovrstne komunalne infrastrukture od leta 2010 do leta 2013, prav tako niso vštete vrednosti oprostitev komunalnega prispevka, ki bi ga občina morala nadomestiti v breme lastnih sredstev. Niso bili upoštevani prihodki iz naslova samoprispevkov in prispevkov občanov po pogodbah, kot to dokazuje primer kanalizacije v Cvetkovcih. Pri določitvi skupnih stroškov obstoječe kanalizacijske infrastrukture je občina upoštevala tudi valorizirano vrednost rastlinske čistilne naprave pri Veliki Nedelji zgrajene v letu 1996 in še enkrat v stroških investicije v gradnji kanalizacija trgovišče - Mihovci, kar je prav tako v nasprotju s 3. točko 12. člena uredbe. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

11. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in povzema razloge iz zgoraj navedene drugostopne odločbe. Glede pritožbenih navedb pa dodaja, da se je tožena stranka v skladu s petim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišče odločila, da bo določila skupne stroške za kanalizacijsko omrežje na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, ki jih vodijo neposredni proračunski porabniki.

12. V teh evidencah se pod omrežje kanalizacije vodi vsa kanalizacija, tako meteorna mešana in kanalizacija za komunalno odpadno vodo. Določitev razmerja stroškov mešanega sistema kanalizacije na meteorno kanalizacijo in kanalizacijo za komunalno odpadno vodo je nemogoča, saj zgrajeni sistem 100 % služi za oba namena. V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje, da gre pri tem za oceno skupnih stroškov in ne za eksaktno določeno vrednost, saj so navedene vrednosti povzete iz sklenjenih gradbenih pogodb z izvajalci, ocenjenih projektantskih vrednosti in ocenjenih vrednosti iz investicijske dokumentacije.

13. Da je tožena stranka določila izredno nizke obračunske vrednosti je razvidno tudi iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, v katerem je v 5. členu navedeno, da je za kanalizacijsko omrežje povprečni obračunski strošek za m2 parcele 1,5 €, povprečni obračunski strošek za m2 neto tlorisne površine objekta pa 4,00 €. V odloku tožene stranke je povprečni obračunski strošek za m2 parcele 0,94 €, povprečni obračunski strošek za m2 neto tlorisne površine objekta pa 4,00 €, tako da je odmerjeni komunalni prispevek po odloku kar nekaj nižji, kot če bi bil odmerjen v skladu s pravilnikom. Ta pravilnik pa občine uporabljajo, če v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejmejo programa opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo, oziroma kolikor v tem obdobju pride do razveljavitve odloka. Nenazadnje tudi dopisa Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 11. 7. 2014 in 18. 7. 2014, ki je nad odlokom izvrševalo nadzor zakonitosti, potrjujeta, da je odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož v skladu z veljavno zakonodajo.

14. Tožba ni utemeljena.

15. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (79. člen ZPNačrt). S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo, oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (četrti in peti odstavek 79. člena ZPNačrt). Občina, ki je pripravila program opremljanja, s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, o tem obvesti ministrstvo pristojno za prostor (štirinajsti odstavek 79. člena ZPNačrt).

16. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor, oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).

17. Tožeči stranki je bil komunalni prispevek odmerjen na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt, po katerem se komunalni prispevek odmeri po uradni dolžnosti, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

18. Trditev tožeče stranke je, da ni bilo razlogov za gradnjo nove komunalne opreme – novega kanalizacijskega omrežja, ker je bilo predmetno zemljišče že opremljeno s tovrstno komunalno opremo, oziroma bi moralo biti staro kanalizacijsko omrežje vključeno v nov sistem kanalizacije.

19. Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja (prvi odstavek 74. člen ZPNačrt). Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (drugi odstavek 74. člena ZPNačrt). Občina namreč v občinskem prostorskem načrtu določi vrste komunalne opreme, ki jih je treba zgraditi po posameznih enotah urejanja prostora (prvi odstavek 73. člena ZPNačrt).

20. Program opremljanja sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek 74. člena ZPNačrt). Na zahtevo ministrstva mora pristojni organ občinske uprave, ki je pripravil program opremljanja, tega posredovati ministrstvu najkasneje v 15 dneh po prejetju zahteve (četrti odstavek 74. člena ZPNačrt).

21. Predmetna komunalna oprema je bila zgrajena na podlagi v Občini Ormož sprejetega programa opremljanja, to je Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož, ta pa je bil torej sprejet na podlagi občinskega prostorskega načrta. Slednji je sprejet po postopku, predvidenem v ZPNačrt, v okviru katerega je zagotovljeno tudi sodelovanje javnosti (50. člen ZPNačrt). V postopku odmere komunalnega prispevka tako ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.

22. Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt). Minister podrobneje predpiše merila iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 82. člena ZPNačrt). Občina lahko skladno s prejšnjima odstavkoma predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka (tretji odstavek 82. člena ZPNačrt).

23. Občina Ormož je sprejela program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož in na osnovi teh meril je bil tožeči stranki odmerjen komunalni prispevek.

24. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je Občina Ormož zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.

25. Tožeča stranka je v tožbi bistveno razširila navedbe, ki jih je podala v pritožbi zoper prvostopno odločbo in sicer glede določitve skupnih in obračunskih stroškov ter posledično obremenitve na enoto površine, kar je vse podlaga za odmero komunalnega prispevka. Nove so tudi navedbe v zvezi z dolžino priključka, ki ga je treba zgraditi, in v zvezi s tem nastalimi stroški. Glede tega sodišče pojasnjuje, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Ker tožeča stranka takšnih okoliščin ne navaja, so tožbene navedbe, kolikor presegajo navedbe podane v upravnem postopku in pritožbi, nedopustna tožbena novota.

26. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

27. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.