Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 803/2010

ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.803.2010 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi poslovni razlog utemeljen razlog
Višje delovno in socialno sodišče
2. december 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 1. 2009 nezakonita; da tožnici ni prenehalo delovno razmerje na delovnem mestu „zavarovalni zastopnik“ pri toženi stranki, ampak še traja; da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji obračunati in izplačati plačo od 19. 2. 2009 dalje do vrnitve nazaj na delo, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega izplačilnega dne, to je od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje in do plačila, za tožnico za navedeno obdobje plačati vse davke in prispevke ter vse ostale obveznosti, ki jih ima tožena stranka do tožnice v zvezi z delom tožnice ter ji povrniti pravdne stroške.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi poudarja, da je sodišče povsem nekritično v celoti sledilo izpovedi F.S., ki je nekdanji direktor tožene stranki, sedanji prokurist in imetnik 75 % deleža tožene stranke ter njegovi hčerki, direktorici tožene stranke S.K.. Tako sodišče povzema tudi izpovedbo F.S., da so tožnici na njeno željo napisali, da je poslovna sekretarka, da bo lahko drugim predočila, da je to res, in da naj bi bilo to zaradi spoštovanja, da jo bodo jemali resno, drugače pa je bila vseskozi zavarovalna zastopnica. Pri tem sodišče ne pojasni (in logičnega pojasnila niti ni), zakaj naj bi tožnico spoštovali kot poslovno sekretarko, kot zavarovalno zastopnico pa ne. Prav tako ni logična navedba, da je „poslovna sekretarka“ zgolj interni naziv. Tožnica je bila kot poslovna sekretarka navedena na spletni strani tožene stranke, ki je v nasprotju s tem, kar je nesmiselno zatrjeval F.S., v prvi vrsti namenjena strankam in ne sodelavcem tožene stranke. Prav tako je sledilo izpovedi F.S., da je tožnica pri predhodnem delodajalcu opravljala dela zavarovalnega zastopnika. Te navedbe so prepričljivo izpodbite z izpovedjo tožnice ter prič M.B. in N.K., ki nista imeli nobenega razloga, da bi pričali v korist tožnice oz. v škodo tožene stranke. M.B. je izpovedala, da je bila tožnica pri prejšnjem delodajalcu tajnica, in da so si ustanovitelji tožene stranke želeli, da pride tožnica k njim, ta pa je prišla pod pogojem, da ne bo hodila na teren in da ne bo zavarovalni zastopnik. Tudi N.K. je potrdila, da je tožnica delala kot tajnica. Sodišče sploh ne obrazloži, zakaj ne verjame izpovedim z zadevo neobremenjenih prič oz. zakaj njihove izpovedbe ne dokazujejo, da je tožnica opravljala dela poslovne sekretarke. Sodišče se tudi ni opredelilo do pomembnega dejstva, ki je med strankama nesporno, to je, da je tožnica edina, ki je dobivala fiksno plačo in da so vsi zavarovalni zastopniki dobivali plačilo, ki je bilo odvisno od realizacije sklenjenih zavarovalnih pogodb. Prav tako sodišče ne pojasni, zakaj je verjelo S. da je tožnico večkrat ustno pozval k opravljanju izpita. Verjetno omenjeni ne bi čakal 7 let, preden bi tožnico odpustil in ob takšni fluktuaciji zavarovalnih zastopnikov nedvomno tožena stranka ne bi zaposlovala nekoga 7 let brez licence na mestu zavarovalnega zastopnika. Tudi navedeno kaže na to, da tega dela tožnica ni opravljala. Sodišče ni navedlo odločilnih razlogov, sodbe se ne da preizkusiti in je tako obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka. Dejstvo, da toženka sedaj zaposluje samo direktorico, ničesar ne pove o prenehanju potreb po opravljanju dela tožnice, saj tožena stranka pogodbeno sodeluje z zavarovalnimi zastopniki in se tako obseg dela poslovne sekretarke ne zmanjšuje. Tožena stranka tožnici pred odpovedjo tudi ni podala obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšno obvestilo je tožena stranka tožnici izročila pred vložitvijo tožbe in je datirano z 19. 2. 2009. Sodišče navedeno šteje kot nepomembno napako, pri čemer pa spregleda, da je tožena stranka s predmetnim obvestilom zgolj obvestila tožnico, da ji na podlagi podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje na dan 19. 2. 2009. Po vsebini tako predmetno obvestilo sploh ni obvestilo, ki bi ga tožena stranka morala tožnici izročiti pred odpovedjo v skladu z 83. čl. ZDR. Tožena stranka je kršila navedeno določbo, saj tožnici pisnega obvestila o nameravani odpovedi ni vročila, niti je o tem ni ustno obvestila. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadalj.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se sklicuje pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v dokaznem postopku izvedlo vse relevantne dokaze, ugotovilo vsa odločilna dejstva in na podlagi tega utemeljeno presodilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen.

Iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je imela tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „zavarovalni zastopnik“ in sicer za nedoločen čas od 10. 10. 2006 dalje. Tožena stranka je zaradi ekonomskih, organizacijskih in strukturnih razlogov oz. bistveno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu tožnice, delavki redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (priloga A3). Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v celoti v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) iz utemeljenih in resnih razlogov, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ni podana zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju (14. tč.); ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali v zapisnikih o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki (15. tč.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je lahko presodilo miselno pot sodišča prve stopnje, zakaj je presodilo tako, kot to izhaja iz izreka in obrazložitve sodbe. Tožnica nima prav, ko trdi, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka s tem, ko je povzelo izključno izpoved direktorice tožene stranke in priče F.S., ni pa obrazložilo, zakaj ne verjame izpovedim z zadevo neobremenjenih prič oz. zakaj njihove izpovedbe ne dokazujejo, da je tožnica opravljala dela poslovne sekretarke oz. ni navedlo, zakaj sta direktorica in priča F.S. edini verodostojni osebi, ki jim verjame.

Sodba sodišča prve stopnje je jasno in argumentirano obrazložena. Kot ugotavlja že sama tožnica v pritožbi, se je sodišče prve stopnje pravilno postavilo na stališče, da sam naziv „poslovna sekretarka“ v katalogu in na poslovni vizitki ter sam naziv delovnega mesta „zavarovalni zastopnik“ v pogodbi o zaposlitvi ni odločilnega pomena za presojo o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Bistvenega pomena je, ali so bila delovna opravila in zadolžitve, ki jih je tožnica opravljala na podlagi navedene pogodbe (in glede katerih med strankama ni bilo spora – saj sta obe trdili, da je tožnica opravljala vsa dela po pogodbi o zaposlitvi razen sklepanja zavarovanj) bistveno zmanjšana, kot je to zatrjevala tožena stranka oz. je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca (88. čl. ZDR). Iz navedenega razloga so nebistvene vse pritožbene navedbe o tem, ali je bila tožnica poslovna sekretarka ali zavarovalni zastopnik. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala) in dejstvo, ali se je obseg le teh bistveno zmanjšal, kot je to trdila tožena stranka. Iz istega razloga tudi izpovedbe prič M.B. in N.K. o tem ali je bila tožnica poslovna sekretarka ali zavarovalni zastopnik niso odločilnega pomena za odločitev, zato je jasno, da sodišče svoje odločitve o tem, ali je odpoved iz poslovnih razlogov podana zakonito, na izpovedbe teh prič ni moglo opreti.

Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedla, katera dela je tožnica opravljala v okviru pogodbe o zaposlitvi. Kot je razvidno iz same pogodbe o zaposlitvi in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so vsa dela, ki jih je tožnica opravljala, v tesni povezavi z zavarovalnimi posli. Tudi tožnica je zaslišana izpovedala, da je delala vsa dela po pogodbi o zaposlitvi, razen sklepanja zavarovanj. Tožnica sama je v pripravljalni vlogi z dne 20. 4. 2009 navedla, da je toženo stranko v letu 2008 zapustilo cca. 25 zavarovalnih zastopnikov. Isto je navajala tudi direktorica tožene stranke, ki je izpovedala, da se je v aprilu 2008 zgodilo, da je velik del, 50 % pooblaščenih agencij, fizičnih oseb in redno zaposlenih zavarovalnih zastopnikov odšlo v konkurenčno podjetje in to je pomenilo velik padec za toženo stranko, ki je tako morala sprejeti ukrepe, da bi firmo obdržala pri življenju. Ukrepi so se vrstili od aprila 2008 pa do poletja 2009. Ker so bila dela tožnice v tesni povezavi z zavarovalnimi posli, le ti pa so se v letu 2008 bistveno zmanjšali tudi zaradi velikega izpada zavarovalnih zastopnikov, ki so odhajali h konkurenčnim podjetjem, je sodišče prve stopnje na podlagi takšnih dejstev pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala, da se je s tem zmanjšal tudi obseg del, ki jih je bila tožnica dolžna opravljati po pogodbi o zaposlitvi in je zato tožnici pogodbo o zaposlitvi odpovedala iz resnih in utemeljenih razlogov.

Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala, da je delo tožnice postalo ekonomsko neupravičeno tudi iz razloga, ker ne zaposluje več nobenega zavarovalnega zastopnika, temu dejstvu pa tožnica ni oporekala. Tožnica tudi ni navajala, tako kot sedaj v pritožbi, da tožena stranka še naprej pogodbeno sodeluje z zavarovalnimi zastopniki in se iz tega razloga obseg njenega dela po pogodbi o zaposlitvi ni v ničemer zmanjšal, zato je sodišče prve stopnje tudi iz tega razloga utemeljeno verjelo izpovedi zakonite zastopnice tožene stranke in priči F.S.. V zvezi s temi pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so po določbi 337. člena ZPP ter v zvezi s 1. in 2. odst. 286. člena ZPP nedovoljene pritožbene novote, zato jih pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe ni upoštevalo. Pritožnica ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti v roku iz 1. odst. 337. čl. ZPP.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi z materialnopravno obrazložitvijo sodišča prve stopnje, ki se nanaša na rok, v katerem je dolžan delodajalec podati redno odpoved iz poslovnih razlogov in na dejstvo, da tožena stranka ni bila dolžna postopati po 3. odst. 88. čl. ZDR. Pritožbeno sodišče je dejansko že večkrat zavzelo stališče, da pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec odpoved moral podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju, torej že ob prvih ugotovitvah, ki bi kazale na to, da so prenehale potrebe po opravljanju določenega dela po pogodbi o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za redno odpoved oziroma kdaj je nastal razlog za odpoved, je dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo skladno s sodno prakso. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo tudi, da je tožena stranka manjši delodajalec, glede katerega ne velja določba 3. odst. 88. čl. ZDR o preverjanju možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Glede navedenih dveh vprašanj ni izluščiti substanciranih pritožbenih navedb, zato pritožbeno sodišče tudi v tem delu šteje odločitev sodišča prve stopnje za pravilno.

Nadalje so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Opustitev predhodnega pisnega obvestila delavca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne predstavlja takšne kršitve, da bi bila zaradi tega odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč ni predviden zagovor delavca, niti ni predvideno zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, če sindikat odpovedi nasprotuje (85. čl. ZDR), saj gre za razlog, ki je na strani delodajalca in ne na strani delavca. Takšno obvestilo je namenjeno le morebitnemu zmanjševanju negativnih učinkov brezposelnosti, na postopek odpovedi v primeru redne odpovedi iz poslovnih razlogov pa nima bistvenega vpliva. Tožena stranka je zatrjevala, da je tožnico o nameravani odpovedi ustno obvestila že pred njeno izdajo (list. št. 9). Tožnica takšnim navedbam v postopku pred sodiščem prve stopnje ni oporekala, zato nasprotna tožničina zatrjevanja v pritožbi pomenijo nedovoljene pritožbene novote.

Če se tožnica z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča prve stopnje ne strinja, to ne pomeni, da obrazložitve o tem ni. Kršitev 8. čl. ZPP (načelo proste dokazne ocene) je podana le, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, če bi bila vsebinsko neprepričljiva. Dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da ne bi upoštevala procesnih zahtev, ki jih izraža 8. čl. ZPP (pritožba praktično izpodbija le dokazno oceno in je zato očitek v smeri procesnih kršitev v glavnem le navidezen) in je tudi vsebinsko dovolj prepričljiva.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem individualnem delovnem sporu niso pomembne, prav tako tožnica ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijano sodbo in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnica ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia