Jedro

Pravica do povračila potnih stroškov po Zakonu o vojnih invalidih – ZVojI je vezana na priznan status civilnega invalida vojne po tem zakonu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 11. 2003, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 1. 10. 2003. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikov zahtevek za povrnitev potnih stroškov v zvezi z zdravniškim pregledom zaradi priznanja statusa vojnega invalida.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo prvega odstavka 54. člena Zakona o vojnih invalidih – ZVojI (Ur. l. RS, št. 63/95, 32/96-sklep US, 2/97-odločba US, 19/97, 21/97 in 75/97) in navaja, da tožniku status vojnega invalida ni bil priznan, zato je odločitev upravnega organa prve stopnje, ki je zahtevek za povračilo stroškov zavrnil, in tožene stranke, ki je tožnikovo pritožbo zavrnila, pravilna.

3. Tožnik v pritožbi (sedaj reviziji) opisuje potek postopka v zvezi z zahtevkom za priznanje statusa civilnega invalida vojne. Prepričan je, da mu je bil status vojnega invalida neupravičeno zavrnjen, saj njegove težke okvare zdravja presegajo 20% invalidnosti. Meni, da tudi vse ostalo, vključno s povrnitvijo potnih stroškov, ni bilo narejeno pomotoma.

4. Tožena stranka na pritožbo sedaj revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, to je v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vloženo pritožbo obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje se lahko glede na določbo prvega odstavka 85. člena ZUS-1 vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je potekal tudi preizkus revizije v tem primeru.

8. Tožnik revizijskih razlogov ne navaja, zato je Vrhovno sodišče revizijo preizkusilo le glede pravilne uporabe materialnega prava in pri tem ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. Da je pravica do povračila potnih stroškov po Zakonu o vojnih invalidih – ZVojI vezana na priznan status po tem zakonu, so tožniku pravilno pojasnili že sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka ter upravni organ prve stopnje. Le oseba, ki ji je priznan status vojnega invalida, je upravičena do povračila potnih stroškov. Navedeno izhaja iz določbe prvega odstavka 54. člena ZVojI, ki določa, da ima vojni invalid pravico do povračila potnih stroškov (prevoznih stroškov ter stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju) kadar ga upravna enota ali ministrstvo pošlje ali pokliče v drug kraj, zaradi pregleda pred zdravniško komisijo ali zdraviliškega in klimatskega zdravljenja po tem zakonu. Osebi, ki ji status vojnega invalida ni priznan, torej po ZVojI pravica do povračila potnih stroškov ne pripada.

10. Med strankama ni sporno, da tožniku status vojnega invalida ni bil priznan. Postopek za priznanje statusa vojnega invalida je namreč pravnomočno končan s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani U 1896/2003 z dne 15. 4. 2004. Tožnikovo revizijo zoper to sodbo pa je Vrhovno sodišče zavrnilo s sodbo X Ips 587/2004 z dne 15. 4. 2009. 11. Ker tožniku status vojnega invalida ni bil priznan je presoja sodišča prve stopnje in pred njim tožene stranke in upravnega organa prve stopnje, da tožnik ni upravičen do plačila potnih stroškov, pravilna in zakonita, saj temelji na pravilni uporabi določbe prvega odstavka 54. člena ZVojI. To, da je bilo tožniku za namen uveljavljanja povračila potnih stroškov dano potrdilo o udeležbi na zdravniški komisiji druge stopnje, na pravilnost in zakonitost odločitve ne vpliva, saj dejanja posameznika in samo potrdilo tožniku ne moreta zagotoviti oziroma priznati več pravic, kot mu jih priznava zakon.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.