Jedro

10.Sodišče prve stopnje je skladno z relevantnimi odločitvami Vrhovnega sodišča (npr. VIII Ips 15/2024 in VIII Ips 16/2024) presojalo izjeme iz sodbe C-742/19 Sodišča EU tako, da je ugotavljalo konkretne okoliščine izvajanja vojaške vaje A., saj se izključitev direktive nanaša predvsem na osebe, ki se usposabljajo za vojaško službo in na tiste osebe, ki so na operativnem urjenju, pri čemer ni mogoče izenačiti vseh oblik urjenja in vsakovrstne podpore temu urjenju, prav tako ni mogoče izenačevati vsakega terenskega usposabljanja in operativnega urjenja, upoštevati pa je bilo treba morebitno soodvisnost med operativnim urjenjem in podpornimi dejavnostmi, ki so potrebne za uspešno izvedbo urjenja. V smislu 79. točke sodbe C-742/19 se presoja, ali bi se uvedba sistema rotacije ali načrtovanja delovnega časa glede logistične podpore lahko izvedle le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja (v zvezi s tem toženka ni podala nobenih trditev), sodišče prve stopnje se je tako utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem tožnikove zamenljivosti (ki ji v zvezi s konkretno vojaško vajo toženka niti ni nasprotovala). Zahtevku za plačilo razlike v plači je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tudi v povezavi s tožnikovo stalno pripravljenostjo v času vojaške vaje A., saj toženka ni dokazala, da bi njegova vloga v tej konkretni vojaški vaji pomenila izjemo po navedeni sodbi SEU.

Tožniku je bila maja 2021 odrejena stalna pripravljenost v okviru mednarodne vojaške vaje A. v trajanju 47 ur. Tožnik pri toženki sicer opravlja delo podčastnika ZRP energetika in je razporejen na formacijsko dolžnost poveljnik oddelka, ki jo opravlja v nazivu štabni vodnik v ... polku ... E. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik svoje delo redno opravlja prav na tej lokaciji, čemur toženka v pritožbi ne nasprotuje. Ugotovilo je še, da je tudi na dneve izvedbe vaj kot običajno prišel na delo na to lokacijo, v okviru vaje so mu bile odrejene enake naloge, kot jih sicer opravlja redno na delovnem mestu na E. oziroma enake naloge, kot če bi mu bila odrejena straža, v zvezi s katero mu je bila tudi odrejena stalna pripravljenost, ki šteje v delovni čas (toženka pa zoper ta del izpodbijane sodbe ne vlaga pritožbe). Tudi temu toženka konkretno ne nasprotuje.

11.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

Toženka v postopku ni podala nobenih trditev v zvezi s konkretno izvedbo mednarodne vojaške vaje ..., prav tako tudi ne v zvezi s tožnikovo vlogo v okviru te vaje, kar je za odločitev bistveno. Tako gre pri pritožbenih navedbah, s katerimi si toženka prizadeva dokazati, da je bil tožnik na navedeni mednarodni vojaški vaji (tudi) vadbenec oziroma da je bil nezamenljiv, za pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ni presojalo, saj jih toženka prvič podaja šele v pritožbi, pri čemer ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP) .

12.Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek

13.Toženka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

-------------------------------

II.Tožena stranka sama krije stroške pritožbe.

1Glej 9. točko obrazložitve te sodbe.

Obrazložitev

2Trditve v okviru pripravljalne vloge z dne 7. 2. 2024, listovna številka 85.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo priznalo tožniku zneske prikrajšanja pri plači za posamične mesece med marcem 2017 in februarjem 2022 z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je naložilo, naj tožniku povrne stroške postopka v višini 2.629,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Toženka vlaga pritožbo zoper navedeno sodbo v delu, ki se nanaša na 47 ur stalne pripravljenosti v mesecu maju 2021 zaradi udeležbe na vaji A. v prisojenem znesku 297,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, oziroma razveljavitev tega dela sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje, s stroškovno posledico. Navaja, da je med postopkom zatrjevala in dokazovala, da je tožnik dodatek za stalno pripravljenost prejel za udeležbo na mednarodni vaji A. po ukazu za njeno organizacijo in izvedbo z dne 6. 5. 2021; tožnik je bil udeležen kot vadbenec, zato gre za izjemo in izključuje uporabo Direktive 2003/88 po 1. alineji. Meni, da naloge, ki so se izvajale v okviru te vojaške vaje, sodijo v operativno urjenje, s katerim se sodelujočim omogočijo soočanje s položaji, ki omogočajo natančno posnemanje pogojev vojaških operacij v pravem pomenu besede. Sklicuje se na izjavi B. B. in C. C. ter izpoved D. D., iz katere izhaja, da usposabljanja in vaj zaradi njihove narave ni mogoče izvajati z rotacijami. Sodišču prve stopnje očita, da je njene trditve zavrnilo s pavšalnimi ugotovitvami, da bi lahko tožnikovi vlogi (poveljnika oddelka, ki skrbi ...) določen čas izvajal drug pripadnik, takšna menjava pa ne bi vplivala na dobro izvedbo vaj. Meni, da je sodišče prve stopnje mimo izvedenih dokazov oziroma izpovedi prič ugotovilo, da je tožnik zamenljiv v obeh vlogah; spregledalo je izpoved D. D. glede pozivanja tožnika na intervencijo, le dveh nosilcev licence ... ter vsebine vaj (preverjanje specifičnih znanj z ...), zaradi česar je pomembno sodelovanje tožnika na vaji. Do tega se sodišče prve stopnje ni ustrezno opredelilo. Ker je o odločilnih dejstvih sodišče prve stopnje sprejelo napačne zaključke oziroma so ti v nasprotju z zapisniki o zaslišanju priče D. D., zatrjuje kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje kriteriju zamenljivosti, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, saj usposabljanja niso sama sebi namen, temveč se pripadniki usposabljajo v odzivnosti, utečenosti v delo in pripravljenosti. Meni, da vsaka tožnikova prisotnost na vaji predstavlja dejansko urjenje v podpornih in specifičnih nalogah, ki bi jih v primeru napada moral opravljati, zato ni zamenljiv z drugim pripadnikom. V zvezi z navedenim zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Glede vloge tožnika, ki jo je opravljal kot logist, dodaja, da delo logistov sledi potrebam udeležencev na vajah ter da obstaja njihova medsebojna soodvisnost, zato tudi za logiste velja izjema od uporabe direktive. Dokazni oceni sodišča prve stopnje očita, da je preveč pavšalna in da sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3Na prvem naroku za glavno obravnavo 7. 2. 2024 je podala trditve le glede opravljanja straže. V dopuščenem roku 15 dni za opredelitev do tožnikove vloge z dne 7. 2. 2024 je v vlogi z dne 21. 2. 2024 dodatno navajala pojasnili glede razhajanja v urah za mesec avgust 2021 ter prikaza ur pripravljenosti za vsako posamezno aktivnost, saj naj bi bilo iz tabele že razvidno, da je tožnik le maja 2021 sodeloval na vaji A. Z vlogo 28. 2. 2024 pa je toženka sodišču sporočila le, da ne vztraja pri zaslišanju priče C. C.

3.Pritožba ni utemeljena.

4Prva pripravljalna vloga toženke z dne 26. 1. 2024, listovna številka 74 in 75.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje toženka v pritožbi.

5Prim. J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 353 in 357.

5.Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi ni nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Ob upoštevanju toženkinih zelo splošnih trditev in v zvezi z njimi predlaganih dokazov je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, zakaj je štelo, da toženka ni dokazala, da bi bil tožnik na mednarodni vojaški vaji A. v vlogi vadbenca oziroma za vajo bistvene logistične podpore. Prav tako ni podana zatrjevana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo toženka uveljavlja v povezavi z izpovedjo priče D. D., saj sodišče prve stopnje ni napačno povzelo vsebine listin ali zapisnikov oziroma jim ni pripisalo drugačne vsebine od tiste, ki jo imajo v resnici (protispisnost). Tudi sicer navedeni ni bil predlagan kot priča za trditve toženke v povezavi z mednarodno vojaško vajo A.1 Po vsebini toženka v resnici nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, kar je drug pritožbeni razlog. Tudi sicer je dokazna ocena skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

Zveza:

6.Tožniku je bila maja 2021 odrejena stalna pripravljenost v okviru mednarodne vojaške vaje A. v trajanju 47 ur. Tožnik pri toženki sicer opravlja delo podčastnika ZRP energetika in je razporejen na formacijsko dolžnost poveljnik oddelka, ki jo opravlja v nazivu štabni vodnik v ... polku ... E. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik svoje delo redno opravlja prav na tej lokaciji, čemur toženka v pritožbi ne nasprotuje. Ugotovilo je še, da je tudi na dneve izvedbe vaj kot običajno prišel na delo na to lokacijo, v okviru vaje so mu bile odrejene enake naloge, kot jih sicer opravlja redno na delovnem mestu na E. oziroma enake naloge, kot če bi mu bila odrejena straža, v zvezi s katero mu je bila tudi odrejena stalna pripravljenost, ki šteje v delovni čas (toženka pa zoper ta del izpodbijane sodbe ne vlaga pritožbe). Tudi temu toženka konkretno ne nasprotuje.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 353, 360, 360/1

7.Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje pravočasno podal trditve, da se je med vajo nahajal na običajni lokaciji (E.), da je na vaji sodeloval v okviru radarskega položaja, da bi ga po določenem času lahko zamenjal drug pripadnik, da so bile rotacije primerne, da njegove naloge na vajah niso bile takšne narave, da bi zahtevale prav njegovo neprekinjeno prisotnost, da se na vaji ni uril ali usposabljal, ni deloval po vnaprej določenem scenariju, ki je veljal za vadbence, da za razliko od njih zanj ni veljalo, da mora biti izpostavljen elementom presenečenja na vaji, da se zanj ni vodil dnevnik usposabljanja in nadzorne listine ter da na koncu vaje ni pridobil ocene. Poleg tega je še zatrjeval, da na nobeni vaji ni bila prisotna celotna enota, temveč le njeni posamezni pripadniki. Zatrjeval je, da bi ga glede na vse navedeno po določenem času lahko nadomestil drug pripadnik.2 Tožena stranka teh trditev v postopku sploh ni prerekala.3 V zvezi s sodelovanjem tožnika na mednarodni vojaški vaji je v prvi pripravljalni vlogi z dne 26. 1. 2024 toženka le na splošno podala trditve o naravi vojaških vaj, ki zaradi svoje narave sodijo med aktivnosti, ki so izvzete iz Direktive 2003/88/ES ter da so tudi podporne enote del vaj, da se tudi oni usposabljajo in da zanje rotacije niso primerne. Kot dokaz je predlagala izjavi B. B. in C. C., ki se nanašata na vojaške vaje in usposabljanja na splošno oziroma na vlogo podpornih enot v usposabljanjih na splošno. Toženka v postopku ni podala nobenih trditev v zvezi s konkretno izvedbo mednarodne vojaške vaje ..., prav tako tudi ne v zvezi s tožnikovo vlogo v okviru te vaje, kar je za odločitev bistveno.

Pridruženi dokumenti:*

8.Tako gre pri pritožbenih navedbah, s katerimi si toženka prizadeva dokazati, da je bil tožnik na navedeni mednarodni vojaški vaji (tudi) vadbenec oziroma da je bil nezamenljiv, za pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ni presojalo, saj jih toženka prvič podaja šele v pritožbi, pri čemer ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP) .

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

9.V pritožbi se toženka sklicuje na izpoved priče D. D. v povezavi z mednarodno vojaško vajo A. in nasprotuje njeni dokazni oceni. Pritožbene navedbe so neupoštevne, saj toženka zaslišanja navedene priče sploh ni predlagala v povezavi z odrejeno stalno pripravljenostjo tožnika v okviru vojaške vaje maja 2021, temveč le v zvezi z varovanjem objekta E.4 Tudi sicer z izpovedjo priče ne bi mogla nadomestiti ustreznih trditev, saj sta trditveno in dokazno breme povezani, zato mora stranka najprej natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, predlaganje dokaza za to, da bi se razkrila dejstva, ki bi jih stranka šele nato zatrjevala, pa pomeni nedovoljen informativni dokaz.5 Sodišču prve stopnje se tako sploh ni bilo treba opredeliti do izpovedi navedene priče, ki se ni nanašala na s strani toženke predhodno konkretno zatrjevana dejstva. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo tožnikovim konkretnim trditvam, ki jih je podkrepil z lastno izpovedjo (dokaz s svojim zaslišanjem je pravočasno predlagal), da na mednarodni vojaški vaji A. ni bil v vlogi vadbenca, temveč je izvajal logistične oziroma podporne naloge za izvedbo vaje, ki so bile enake, kot jih je sicer opravljal redno na svojem delovnem mestu na E.