Jedro

Ena od posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti je fikcija pripoznave zahtevka, ki nastopi, kadar je tožencu tožba pravilno vročena, a nanjo ne odgovori. Sodbo, izdano na podlagi fingirane pripoznave, je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba ter dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) od tožene stranke (v nadaljevanju: toženec) zahtevala odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi dveh kaznivih dejanj grožnje, za kateri je bil toženec že pravnomočno obsojen.

2. Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje ugodilo tožničinemu zahtevku in tožencu naložilo, da ji v roku 8 dni plača 1.500 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2022 dalje do plačila. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom pa je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da toženki povrne tudi 485,99 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženec je zoper sodbo in sklep pravočasno vložil pritožbi. V obeh navaja, da odločbi izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Zaradi medsebojne prepletenosti in ponavljajočih se navedb pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema obe pritožbi skupaj.

Pritožnik kot bistveno trdi, da pogojev za izdajo sodbe na podlagi pripoznave ni, ker mu tožba ni bila vročena v odgovor osebno 6. 12. 2022, temveč s fikcijo 17. 12. 2022. Sodišče prve stopnje je napačno navedlo datum vročitve tožbe in ob tem ni pojasnilo, kako je do takšnega zaključka prišlo. Posledično se je rok za odgovor iztekel šele 25. 12. 2022. Ker mu tožba ni bila pravilno vročena, nanjo ni bil zmožen pravočasno odgovoriti. Pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave zato niso izpolnjeni. V sodbi ni pojasnjeno, ali, kdaj in na kakšen način je tožbo mogoče šteti za vročeno, ne kako se tožba vroča in kako pride do fikcije vročitve, kar so odločilna dejstva. Ker je sodba na podlagi pripoznave zmotna, je napačna tudi stroškovna odločitev.

Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da zahtevek zavrne oz. podredno, da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Obe pritožbi sta bili vročeni tožnici. Izrecno je odgovorila le na pritožbo zoper izpodbijani sklep, vsebinsko pa se njen odgovor nanaša tudi na pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Meni, da je pritožba neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev obeh izpodbijanih odločb. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, gre za spor majhne vrednosti, za katerega veljajo posebne določbe 30. poglavja ZPP.1 Ena od posebnosti tega postopka je fikcija pripoznave zahtevka, ki nastopi, kadar je tožencu tožba pravilno vročena, a nanjo ne odgovori (453.a člen ZPP). Zaradi procesne neaktivnosti stranke so tudi nadaljnji pritožbeni razlogi bistveno omejeni – sodbo, izdano na podlagi fingirane pripoznave, je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ZPP).

7. Izpodbijana sodba je, upoštevajoč konkretno naravo, v obrazložitvi res omejena, a zajema vse razloge, ki utemeljujejo njeno izdajo (peti odstavek 324. člena v zvezi z drugim odstavkom 316. člena ZPP). Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je bila tožba tožencu vročena osebno 6. 12. 2022 s pozivom na odgovor in opozorilom na določbo 453.a člena ZPP, toženec pa nanjo ni odgovoril (in so zato izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave).2 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje o datumu osebne vročitve tožbe s pozivom na odgovor tožencu skladna s podatki iz vročilnice v spisu3, ki ima dokazno moč javne listine4 in velja za resnično, če prejemnik ne dokaže nasprotno5. Iz povratnice izhaja, da je bil toženec 2. 12. 2022 obveščen o prispelem pismu, pošiljka pa mu je bila nato osebno vročena 6. 12. 2022. Nasprotnega pritožnik ni dokazal. Pritožnik tudi ne navaja, da tožbe ni prejel, zato se na morebitne kršitve pravil vročanja niti ne more sklicevati (šesti odstavek 139. člena ZPP). Navedbe, da naj bi bila tožba vročena kasneje in s fikcijo, zato niti niso relevantne. Iz spisa ne izhaja, da bi toženec na tožbo sploh odgovoril, vložitve odgovora pa ne zatrjuje niti v pritožbi. Očitki o neobrazloženosti in nepravilnem vročanju so zato neutemeljeni, pravica do obveščenosti in sodelovanja v postopku je bila tožencu ustrezno zagotovljena, sodišče prve stopnje očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni zagrešilo.

8. Posledično je pravilna tudi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je toženec tožnici dolžan povrniti stroške pravdnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

9. Ker so po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitki neutemeljeni, hkrati pa tudi ni drugih kršitev, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen, 2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženec s pritožbo ni uspel, tožničin odgovor pa vsebinsko ni prispeval k odločitvi sodišča, zato stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

11. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 2., 3., 4. in 5. točka izpodbijane sodbe. 3 Vročilnica pripeta k listovni številki 13. 4 VSL sklep I Ip 4244/2015 z dne 6. 1. 2016. 5 VSL sodba II Cp 4318/2008 z dne 08.04.2009.