Jedro

V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelja in nasprotna udeleženka sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagatelja sta 6. 9. 2024 zoper nasprotno udeleženko vložila predlog za izrek ukrepov po ZPND zaradi psihičnega nasilja nasprotne udeleženke. Predlagala sta, da se nasprotni udeleženki za obdobje šest mesecev prepove navezovanje stikov s predlagateljema na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb; zadrževati in približevati se krajem, kjer se nahajata predlagatelja; vstopiti v in uporabljati stanovanje na naslovu ..., X. Za primer kršitve predlaganih ukrepov sta predlagala izrek denarne kazni v višini 500 EUR.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo in odločilo, da predlagatelja krijeta svoje stroške postopka ter nosita stroške nasprotne udeleženke, katerih višina bo odmerjena po pravnomočnosti tega sklepa.

3.Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila predlagatelja. Prvi predlagatelj meni, da je v tem postopku obravnavan neenako in neupravičeno ni deležen sodnega varstva. Sodišče ga je s pozivom, ki je datiran na 24. 9. 2024 pozvalo, da se opredeli do ugotovitev CSD in sporoči ali vztraja pri svojem predlogu za odreditev ukrepov po ZPND. Predlagatelj je v danem roku z vlogo z dne 14. 10. 2024 sodišču odgovoril, da pri predlogu vztraja in predložil nove trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da je nasprotna udeleženka 6. 10. 2024 ponovno ravnala nasilno, mu vrgla oblačila na tla in zahtevala, da se izseli iz stanovanja. Gre za zelo pomembno dejstvo, saj je evidentno, da se je nasprotna udeleženka v postopku pred CSD začela obnašati manipulativno in je svoj odnos do predlagateljev zelo spremenila in ni več nastopala agresivno. Vendar pa takšno stanje ni dolgo trajalo, saj je 6. 10. 2024 ponovno eksplodirala in ponovno uporabila silo v razmerju do predlagatelja v smeri izpraznitve skupnega stanovanja, kar pomeni v povezavi z dejanji z dne 17. 8. 2024, da gre za kontinuirane in zelo intenzivne nasilne aktivnosti nasprotne udeleženke v razmerju do predlagatelja. Ravnanje nasprotne udeleženke, ko ta kontinuirano zahteva od svojega partnerja, da zapusti stanovanje, ga meče na cesto, kljub temu, da gre za osebo s sladkorno boleznijo, ne zasluži nobenega opravičila in ne gre zgolj za nesoglasja med strankama, za neprijetno obnašanje ter partnersko nastrojenost.

3.V izpodbijanem sklepu sodišče sploh ne upošteva položaja mladoletnega Mihajla in ga sploh ne tretira kot žrtev nasilja, glede tega sklep nima nobene obrazložitve in ga ni mogoče preizkusiti. Iz dopisa policije z dne 26. 9. 2024 izhaja, da se posledica nasilja med staršema pri otroku kaže na način, da je otrok žalosten, si grize nohte, se joče in da CSD razpolaga z informacijami, da je mama, torej nasprotna udeleženka, psihično in fizično nasilna do otroka. Enaki zaključki izhajajo iz zapisa CSD z dne 11. 9. 2024, ki jih je v svoji pripravljalni vlogi z dne 14. 10. 2024 predložil predlagatelj. V tem zapisu je navedeno, da obstoji sum o morebitni ogroženosti otroka in da se posledice nasilja pri otroku kažejo na način, da je žalosten, si grize nohte, se joče. Glede na takšne podatke je nepredstavljivo, da sodišče ni zaščitilo drugega predlagatelja. Pri ravnanju nasprotne udeleženke gre za dolgotrajno, agresivno in nasilno ravnanje v razmerju do prvega predlagatelja z neprestanimi zahtevami, da mora zapustiti skupno stanovanje. Vse navedene aktivnosti nasprotne udeleženka izvaja vpričo otroka, ki bi ga sodišče na podlagi 4. člena ZPND moralo zaščititi. Iz vsebine razgovorov in povišanega tona komunikacije izhaja, da je nasprotna udeleženka tista, ki je nasilna in agresivna in ki želi s svojo dominanco doseči, da se predlagatelj izseli iz stanovanja. Poleg tega nasprotna udeleženka predlagatelju grozi tudi preko svojih bratov, o čemer priča komunikacija preko aplikacije Viber. Vrhunec ravnanja nasprotne udeleženke pa je dogodek z dne 17. 8. 2024, ko je nasprotna udeleženka osebne stvari prvega predlagatelja zložila v škatle in jih postavila v garažo, ga izselila in v stanovanju zamenjala ključavnico. Nesprejemljivo je, da sodišče takšno ravnanje obravnava zgolj kot nesoglasje med zakoncema.

4.V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.S sklicevanjem na stališča teorije1 in ustaljeno sodno prakso2 je sodišče prve stopnje pravilno začrtalo materialno pravno podlago za izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Utemeljeno je poudarilo, da se mora v primerih, ko se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, iskati meja med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov in položajev, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve slabih medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj ter je to taka raven nasilja, da je poseg države glede na okoliščine primera v zasebna razmerja nujen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

7.Ravno za nesoglasje glede uporabe skupnega stanovanja tudi gre v obravnavani zadevi. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta namreč v fazi razveznega postopka, iz podatkov v spisu je razvidno, da se (med drugim) ne moreta dogovoriti o tem, kdo od njiju se bo izselil iz najemniškega stanovanja3.

8.Pritožba ni uspela izpodbiti ocene sodišča prve stopnje, da posamezni v predlogu opisani dogodki ne predstavljajo takšne ravni nasilja, ki bi upravičevala poseg države v zasebno razmerje prvega predlagatelja in nasprotne udeleženke. Ni sporno, da je nasprotna udeleženka 17. 8. 2024 prvemu predlagatelju preprečila vstop v stanovanje tako, da je zamenjala ključavnico stanovanja, njegove stvari zložila v škatle in jih postavila v garažo ter da je prvi predlagatelj uspel priti nazaj v stanovanje s pomočjo ključavničarja. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je vzrok za ta incident nesoglasje med zakoncema glede tega, kdo izmed njiju bo ostal v stanovanju in da ni šlo za eskalacijo kontinuiranega psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljema. Da si oba pridržujeta pravico ostati v spornem stanovanju izhaja tudi iz zapisnika o predhodnem svetovanju pri CSD z dne 7. 8. 2024 (priloga B5), nasprotna udeleženka zato, ker je po pogodbi ona najemnica, sama je urejala dokumentacijo za pridobitev stanovanja, plačala varščino (šest najemnin) in večinoma sama kupila pohištvo, prvi predlagatelj pa zato, ker se nima kam odseliti, ker nasprotna udeleženka ne more sama plačevati tako visoke najemnine in ker je tudi sam vlagal v stanovanje.

9.Pritožba ni uspela vzbuditi dvoma niti v zaključek sodišča prve stopnje, da komunikacija brata nasprotne udeleženke s prvim predlagateljem preko aplikacije Viber ne izkazuje, da bi nasprotna udeleženka prvemu predlagatelju grozila s tem, da bosta slednjemu njena brata kaj storila, če se ne bo izselil iz stanovanja. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje sámo ugotavlja, da se prvi predlagatelj bratov nasprotne udeleženke boji, je neprepričljiv, saj temelji na selektivnem povzemanju 19. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je ugotovljeno tudi, da je sam predlagatelj na CSD povedal, da se bratov nasprotne udeleženke boji zaradi njunih osebnih lastnosti, da pa zoper njega nista izrekla nobenih konkretnih groženj, da mu bosta kaj storila.

10.Sodišče prve stopnje je zaključek, da v okoliščinah obravnavanega primera ne prepoznava psihičnega nasilja nad predlagateljema, ki bi terjalo izrek ukrepov po ZPND, utemeljeno oprlo tudi na dopis PP Y. z dne 26. 9. 2024, iz katerega izhaja, da je policija prijavo prvega predlagatelja z dne 26. 8. 2024 obravnavala le kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje nasilja v družini, ker ni ugotovila elementa podrejenosti, in na izjavo prvega predlagatelja pred multidisciplinarnim timom na CSD z dne 11. 9. 2024, da do nasilja s strani nasprotne udeleženke več ne prihaja in se trenutno ne počuti ogroženega. S tem je CSD tudi zaključil obravnavo družine v okviru nalog za preprečevanje nasilja v družini, saj ni bilo potrebe po izdelavi ocene ogroženosti in načrta pomoči.

11.Sodišče prve stopnje je predlagatelja z dopisom z dne 24. 9. 2024, ki ga je prejel 9. 10. 2024, pozvalo, da v petih dneh sporoči, ali glede na omenjeni dopis CSD še vztraja pri predlogu za odreditev ukrepov po ZPND. Odgovor je bil poslan priporočeno po pošti dne 14. 10. 2024, torej istega dne, kot je bil izdan izpodbijani sklep, na sodišče prve stopnje pa je prispel 16. 10. 2024.

12.Pritožnik v zvezi s tem navaja, da je s pravočasno vlogo z dne 14. 10. 2024 sodišče prve stopnje obvestil, da pri predlogu vztraja, da se je nasprotna udeleženka pred CSD obnašala manipulativno in res zelo spremenila odnos do njega, vendar je 6. 10. 2024 ponovno "eksplodirala", mu vrgla oblačila na tla in zahtevala, da se izseli iz stanovanja. O vprašanju pravočasnosti vloge z dne 14. 10. 2024 se pritožbeno sodišče ne bo podrobneje opredeljevalo, ker meni, da v tej vlogi zatrjevano nasilno dejanje ne predstavlja nasilja v smislu ZPND in tudi skupaj z dejanjem z dne 17. 8. 2024 z zahtevano stopnjo verjetnosti ne izkazuje kontinuiranega nasilja nasprotne udeleženke, ki bi utemeljilo izrek predlaganih ukrepov.

13.Ker je bilo v postopku s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da prvi predlagatelj ni žrtev nasilja s strani nasprotne udeleženke, se sodišču prve stopnje ni bilo treba posebej opredeljevati do tega, ali je drugi predlagatelj žrtev nasilja v smislu drugega odstavka 4. člen ZPND. Prisotnost otroka ob konfliktih med staršema, ki ne dosegajo ravni nasilja za izrek ukrepov po ZPND, ne more predstavljati nasilja nasprotne udeleženke nad drugim predlagateljem.

14.Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

15.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter prvim in osmim odstavkom 22.a člena ZPND. Pritožnika s pritožbo nista uspela, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben za rešitev zadeve na pritožbeni stopnji.

-------------------------------

1Pavčnik, T., Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten št. 2/2012, str. 97 in 98.

2Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sklep VSL IV Cp 1207/2020 z dne 20. 7. 2020; glej tudi sklepe VSL IV Cp 864/2019 z dne 13. 5. 2019, IV Cp 1065/2020 z dne 7. 7. 2020, IV Cp 1001/2021 z dne 21. 6. 2021, IV Cp 311/2023 z dne 23. 2. 2023, sklep VSM III Cp 216/2021 z dne 30. 3. 2021 ...

3Nasprotna udeleženka je najemnica, predlagatelja pa uporabnika stanovanja na ... v X., sklenjeni s Stanovanjskim skladom RS.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 4, 4/2, 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.