Jedro

Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovornih navedb (priloga B2), ki so odločilnega pomena za ugotovitev višine obveznosti tožene stranke. Ker je torej prvostopenjsko sodišče z opisanim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. Ig 2006/00462 z dne 21. 11. 2006 v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške postopka v višini 1.761,57 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Zoper sodbo se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), sama in po pooblaščencu, pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka, oziroma podrejeno da pritožbama ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na vročeni pritožbi ni odgovorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožnica v pritožbi smiselno opozarja, da ji je bila odvzeta pravica do izjave v postopku. Sodišču prve stopnje očita, da njenih navedb, podanih v pripravljalni vlogi, ki jo je v spis vložila na naroku 06. 07. 2009, ni upoštevalo in nanje ni odgovorilo. Sodišče prve stopnje je vlogo, namesto pravilno v redni listovni del spisa, vložilo med dokaze (priloga B2). Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja: da se je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 06. 07. 2009 res sklicevala na navedbe v „Odgovoru na navedbe A. v zadevi opr. št. I Pg 51/2007 z dne 03. 07. 2009“, kjer je, kot je navedla, podrobno navedeno in obrazloženo dejansko stanje in predlagani dokazi v zvezi s problematiko upravljanja v predmetnem objektu ter da se sodišče prve stopnje do teh navedb v izpodbijani sodbi ni opredelilo.

Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli (1) (glej A. Galič: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 60 in 61). Tega pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo. Pritožnica tako utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih ugovornih navedb (priloga B2), ki so tudi po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena za ugotovitev višine obveznosti tožene stranke. Ker je torej prvostopenjsko sodišče z opisanim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opisano pomanjkljivost odpraviti. Pri tem pa naj najprej v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZPP toženo stranko pozove, da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženi listini – Odgovor na navedbe A. v zadevi opr. št. I Pg 51/2007 (priloga B2), vključno z navedbo strani, na katerih se te navedbe oziroma podatki nahajajo, ter o zadevi ponovno razsodi.

Upoštevaje, da bo prekluzija novot veljala tudi za novo sojenje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe: ki se nanašajo na ceno upravljanja, da tožeča stranka ni navedla in dokazala, da naj bi stroške K., E... sploh plačala, niti ni navedla, v kakšni višini naj bi jih plačala, da tožeča stranka v spis ni vložila razdelilnika za mesec marec 2005, da se računi K. ne ujemajo z zneski po razdelilnikih, da so ti računi naslovljeni na A. c. ., da ni računov za november 2005 in julij/avgust 2006, da ni izkazano, da so stroški (izstavljeni računi) povezani prav z objekti na A. c. .

da so računi Elektra neskladni z razdelilniki stroškov, pomenijo nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka niti ne zatrjuje, da dejstev, ki jih navaja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 337. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.

(1) Odločba US RS Up 39/95 z dne 16. 01. 1997, sklep US RS Up 321/96 z dne 15. 01. 1997. Po stališču Ustavnega sodišča je tudi za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo zelo pomembno, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih je obravnavalo in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni preprosto prezrlo (Odločba US RS Up 373/97 z dne 22. 02. 2001).