Jedro

Tožnik je tožbo v upravnem sporu vložil prezgodaj, saj zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe. Napačen pravni pouk, ki ga je tožena stranka dala v izpodbijani odločbi, pa zanj ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato ima pravico do pritožbe zoper izpodbijano odločbo v roku 15 dni, ki prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrnil vlogo tožeče stranke in A.A. z dne 11. 9. 2012 (dokument št. 356-02-72/2004/1418) za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe št. 356-02-72/2004/4 z dne 19. 1., ki jo je prejel dne 12. 9. 2012. V obrazložitvi je navedel, da je gradbeni inšpektor natančno preučil predlog vlagateljev - inšpekcijskih zavezancev, vendar pri tem ni ugotovil nobenih nepravilnosti, katerih posledica bi bila ničnost odločbe iz razlogov navedenih v 279. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP). Glede na navedeno je v skladu z določbami 226. člena ZUP vlogo tožeče stranke s sklepom zavrnil. V pouku o pravnem sredstvu je navedel, da zoper ta sklep pritožba po 258. členu ZUP ni dovoljena.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep tožene stranke in v njem navaja vrsto nezakonitosti, ki so se dogajale tekom celotnega upravnega postopka, ki se je zaključil z nezakonitim porušenjem vseljenega stanovanjskega objekta, zgrajenega v uličnem nizu, medtem ko so ostali na črno zgrajeni stanovanjski objekti v neposredni bližini ostali nedotaknjeni. Vztraja pri zatrjevanju, da je inšpekcijska odločba št. 356-2-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004 nična, zato je tudi izpodbijani sklep, s katerim je bila njegova vloga za izrek ničnosti zavrnjena neutemeljen.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) v prvem odstavku 280. člena določa, da se odločba lahko vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali na predlog stranke ali državnega tožilca ali državnega pravobranilca. Odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal (tretji odstavek 280. člena ZUP). Zoper odločbo s katero se kakšna odločba izreče za nično ali se zavrne predlog stranke ali državnega tožilca ali državnega pravobranilca, naj se odločba izreče za nično, je dovoljena pritožba, razen če zoper odločbo organa, ki jo je izdal, po zakonu ni pritožbe (četrti odstavek 280. člena ZUP).

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani upravni akt, glede na svojo vsebino, odločba zoper katero je po določbi četrtega odstavka 280. člena dovoljena pritožba. Pritožba bi namreč lahko bila izključena le če bi jo izdal organ na drugi stopnji, organ prve stopnje zoper katerega po posebnem zakonu ni dopustna pritožba oziroma ministrstvo, kadar odloča na prvi stopnji, pa pritožba zoper njegovo odločitev ni izrecno dovoljena. Glede na to, da v konkretnem primeru obstaja višji upravni organ (ministrstvo v katerega delovno področje sodi ta zadeva), ima stranka pravico vložiti pritožbo pri tem organu (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Up 101/1995).

Glede na to, da je zoper izpodbijano odločbo prvostopnega organa mogoča in dovoljena pritožba je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1), saj jo je tožeča stranka vložila prezgodaj.

Napačen pravni pouk, ki ga je tožena stranka dala v izpodbijani odločbi tožeči stranki, pa ne more imeti zanjo nobenih škodljivih posledic. Zato ima tožeča stranka skladno z določbo šestega odstavka 215. člena ZUP pravico do pritožbe zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje št. 356-02-72/2004-1444 z dne 24. 9. 2012 v roku 15 dni, ki prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa.

V zadevi je odločil predsednik senata, ki je pristojen za odločanje v zadevi, na podlagi dokazil tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.