Jedro

Nepravilna je razlaga tožene stranke, da samo dejstvo, ali se je tožeča stranka že priklopila na kanalizacijsko omrežje in kdaj, ni pravno pomembno. Glede na zahteve ZPNačrt je pogoj za izdajo izpodbijanega akta, da je tožeča stranka zavezanec v smislu 80. člena ZPNačrt, in da so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po uradni dolžnosti na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt, to pa je mogoča le na podlagi ugotovitve, kdaj je bil objekt zakonito priključen na komunalno omrežje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Občinske uprave Občine Vransko, številka 4260-32/2015-03 z dne 9. 11. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je upravni organ odločil, da se zavezancu A. d.o.o. (tožeča stranka v tem sporu) odmeri komunalni prispevek v višini 4.520,70 EUR, za priključitev poslovno stanovanjskega objekta na javno kanalizacijo na zemljišču parcelni številki 160/4 in 160/5, obe k.o. ... Naveden je tudi zakladniški račun občine, na katerega se nakazilo opravi.

2. V obrazložitvi navaja pravno podlago za izdajo odločbe, ki je v 69. in 80. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt-1). Po določbi enajstega odstavka 79. člena tega zakona se komunalni prispevek odmerja na podlagah določenih v Pravilniku o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme na osnovi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in o podlagah za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo za območje Občine Vransko (v nadaljevanju Odlok). Navaja, da se komunalni prispevek za obstoječo poslovno stavbo "B." na teh parcelnih številkah odmeri le za priključitev na javno kanalizacijo. Po izračunu, ki ga podrobno navaja, se tako odmeri za poslovni del komunalni prispevek za priključitev na javno kanalizacijo v znesku 1.940,30 EUR. Za stanovanjski del pa se odmeri komunalni prispevek v višini 2.580,40 EUR, skupaj 4.520,70 EUR.

3. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa in še pojasnjuje, da ima občina zakonsko podlago v 19. členu Odloka, ki v četrtem odstavku določa, da če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma jo bo ta uporabljal, izda občinska uprava odločbo po uradni dolžnosti. Pri izdaji odločbe je izdajatelj odločbe upošteval že plačani komunalni prispevek za ostale komunalne vode, ki so v pristojnosti Občine Vransko. Plačilo prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni bilo mogoče upoštevati, ker za ta objekt tudi ni bilo nikoli izvršeno, lastnik objekta pa nezakonito uporablja storitev odvajanja in čiščenje odpadnih voda.

4. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika C. d.d. kupila nepremičnino "B.", stoječa na parcelnih številka 160/4 in 160/5 k.o. ... Ker je bil objekt potreben obnove, je preko pooblaščenca podala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti. Z odločbo je bil tožeči stranki odmerjen komunalni prispevek v višini 4.520,70 EUR. UE Žalec je med postopkom ugotovila, da objekt že ima uporabno dovoljenje po samem zakonu, zato je zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja kot investitorja zavrnila. Posledično je razveljavila odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki je bil tožeči stranki tudi vrnjen. Sedaj pa je izdala odločbo z isto vsebino in zneskom po uradni dolžnosti.

5. Stališče tožene stranke, da prejšnji lastnik stavbe ni nikoli plačal komunalnega prispevka in je bil samovoljno priključen na kanalizacijo, ne more ovreči zakonite domneve, da objekt ima uporabno dovoljenje, in da posledično ni potrebno gradbeno dovoljenje in tudi ne plačevanje komunalnega prispevka. Tožena stranka sama navaja, da je bil objekt dejansko fizično priključen na javno kanalizacijo, a brez ustreznih dovoljenj. Sploh pa soglasje JKP Žalec, ki ga prilaga tožena stranka, glasi na C. d.d. Zato ne more biti dokaz o tem, da se objekt šele sedaj dejansko na novo priključuje na javno kanalizacijo.

6. Razen tega je tožeča stranka kupila to nepremičnino v stečajnem postopku. S tem ni postala univerzalni pravni naslednik za plačilo terjatev bivšega lastnika nepremičnine, to je stečajnega dolžnika. Z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku prenehajo vse terjatve in pravice tretjih, povezane z nepremičnino, ki je predmet prodaje. Tožena stranka je imela kot terjatev plačilo komunalnega prispevka zoper stečajnega dolžnika, ki pa je očitno ni uveljavila, niti je ni priglasila v stečajnem postopku. Četudi je terjatev do pravnega prednika tožena stranka imela, je ta terjatev že zdavnaj zastarala. Nobene pravne osnove ni, da se terjatev v obliki zahteve za plačilo komunalnega prispevka, terja od tožeče stranke. Člen 79 ZPNačrt-1 jasno določa pogoje, kdaj lahko izda organ takšno odločbo po uradni dolžnosti, samo če gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. V tem primeru ne gre za izboljšanje komunalne opreme in tudi ne za novo priključitev obstoječega objekta. Gre le za dejstvo, da se je zamenjal lastnik, ob zamenjavi lastnika pa se je ugotovilo, da komunalni prispevek še ni bil plačan.

7. Tudi sklicevanje na 19. člen Odloka je nepravilno. Ta določba navedena v 19. členu, določa, da v primeru, če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme, izda občinska uprava odločbo po uradni dolžnosti, ni opredeljena v zakonu. Zato ne more biti podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Odlok je v nasprotju z zakonom, ker uvaja javno dajatev, ki je zakon ne določa. Samo nova priključitev objekta, pri tem, da Odlok ne pove, kdaj gre za "novo priključitev", pomeni njegovo nezakonitost in nasprotje z Ustavo. Ne gre za "novo priključitev", saj je objekt že ves čas priključen na kanalizacijo in tožena stranka temu ne oporeka, le lastnik objekta se je zamenjal. Zamenjava lastnika pa ni "nova priključitev". Upravni organ se je zavedal, da ni podlage za izdajo takšne odločbe, ker je izdal odločbo o razveljavitvi prve odločbe o odmeri komunalnega prispevka z dne 5. 11. 2015 in je tudi tožeči stranki vrnil neutemeljeno plačan prispevek. Obe izdani odločbi sta povsem identični, kar kaže na poizkus pridobiti plačilo od tožeče stranke. Tožeča stranka predlaga, da se prvostopenjska odločba odpravi in da ji tožena stranka povrne vse stroške tega postopka v 15 dneh pod izvršbo.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

9. Tožba je utemeljena.

10. Skladno z 80. členom ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. V tem smislu je glede naložitve plačila komunalnega prispevka za pravilno razlago ZPNačrt treba smiselno povezati določbe 79. in 80. člena tega zakona. Tako je lastnik (obstoječega) objekta lahko zavezanec le v navedenih zakonskih primerih, sedmi odstavek 79. člena, ki pooblašča pristojni organ občine za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, pa je treba razlagati tako, da razlog za izdajo takšne odločbe (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo), za lastnika obstoječega objekta, lahko podan po vsebini le v navedenih primerih iz 80. člena ZPNačrt. Posledično tudi velja, da če bi se naložilo plačilo komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne bi šlo za novo priključitev), bi tak občinski odlok posegel v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in bi zaradi tega lahko retroaktivno deloval v razmerju do lastnikov objektov (155. člen Ustave). Vprašanje, ki je predmet sodne presoje je, kdaj je mogoče šteti, da gre za "novo priključitev" lastnika obstoječega objekta, ki bi lahko bila podlaga za obremenitev s komunalnim prispevkom tudi skladno z določbo 19. člena Odloka, ki določa v četrtem odstavku 19. člena, da se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma jo bo ta uporabljal. 11. V tem primeru je torej sporno vprašanje nove priključitve na že obstoječo komunalno opremo oziroma kdaj ne gre za novo priključitev v smislu 80. člena ZPNačrt, saj tožeča stranka zatrjuje, da je bil objekt, ki ga je kupila iz stečajne mase leta 2015 od C. d.o.o. v stečaju, že vrsto let pred tem priključen na že obstoječo javno kanalizacijo, preden je prišlo do odmere komunalnega prispevka. Po mnenju Vrhovnega sodišča v sklepu X Ips 4/2014 z dne 27. 1. 2016, ki se nanaša na enako dejansko in pravno podlago kot je v spornem primeru, trenutek zakonite priključitve na obstoječo komunalno infrastrukturo nastopi tedaj, ko za to zavezanec izpolni vse predpisane pogoje in se le-ta tudi dejansko izvrši. Če je ob tem trenutku zavezanec skladno s predpisi dolžan plačati komunalni prispevek, mu ga lahko pristojni organ odmeri po uradni dolžnosti ob nastopu tega dejstva ali v razumnem času po tem (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). Po mnenju Vrhovnega sodišča, trenutek zakonite priključitve na obstoječo komunalno infrastrukturo nastopi, ko za to zavezanec izpolni vse predpisane pogoje in se le-ta tudi dejansko izvrši. Ugotavljanje trenutka priključitve, pa je mogoče tudi na podlagi sklepanja iz drugih dejstev: tako ni mogoča šteti, da je nastopil trenutek "nove priključitve", ki bi utemeljeval (novo) odmero komunalnega prispevka po uradni dolžnosti, če je bila pred tem komunalna oprema že zgrajena in jo je predhodni lastnik objekta (C. d.o.o.) zakonito uporabljal in torej užival koristi, ki naj bi jih komunalna oprema nudila njegovemu objektu, kar je tudi temeljni namen komunalne opremljenosti (70. člen ZPNačrt). Tako (zakonito) uživanje koristi pa je zanesljivo pogojeno s pristankom upravljalca te komunalne opreme in torej njegovim vedenjem in voljo, da lastnik objekta tako komunalno opremo uporablja. Če pa je bil uporabnik nezakonito priključen na javno infrastrukturo v nasprotju z voljo in brez vedenja upravljalca, potem pa seveda ni mogoče šteti, da je že bil (zakonito) priklopljen na to omrežje in je treba šteti, da se šele mora na novo priključiti na tako omrežje skladno s predpisi.

12. To pomeni, da je nepravilna razlaga tožene stranke, da samo dejstvo, ali se je tožeča stranka že priklopila na kanalizacijsko omrežje in kdaj, ni pravno pomembno. Glede na zahteve ZPNačrt je pogoj za izdajo izpodbijanega akta, da je tožeča stranka zavezanec v smislu 80. člena ZPNačrt, in da so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po uradni dolžnosti na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt, to pa je mogoča le na podlagi ugotovitve, kdaj je bil objekt zakonito priključen na komunalno omrežje, kot je prej pojasnjeno.

13. Ker je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s časom priključitve na komunalno omrežje glede na začetek veljavnosti predpisnih določb, ki določajo odmero komunalnega prispevka, sodišče ni presojalo sicer šele v tožbi navedenega ugovora, da je bil objekt kupljen iz stečajne mase in s tem zapadla terjatev ne more bremeniti novega lastnika. Sodišče samo pripominja, da se v stečajnem postopku kupujejo nepremičnine kot "bremen prosto", kar se nanaša na vknjižene hipoteke in druge stvarne pravice, ki bremenijo nepremičnino, za kar pa ne gre v primeru sporne terjatve.

14. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo po določbi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo (v bistvenih točkah so dejstva nepopolno ugotovljena) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek.

15. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da jo je v upravnem sporu zastopala odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.