Jedro

S sklepom z dne 7. 6. 2017 je sodišče prve stopnje odredilo cenitev kar 26 nepremičnin, od katerih se jih 14 nahaja v k.o. X na območju zdraviliškega parka oziroma v bližini hotelskega kompleksa XX, in se med seboj razlikujejo po dejanski rabi oziroma namembnosti (stanovanje, pozidana in gozdna zemljišča). Ostalih 12 nepremičnin se nahaja na Ulici, v najožjem središču mesta Ljubljana, predstavljajo poslovne prostore in se prav tako razlikujejo po namembnosti prostorov (garaža, ambulanta, operacijska, pisarna, garderoba). Navedene nepremičnine ležijo torej na dveh povsem različnih, krajevno oddaljenih lokacijah in se razlikujejo tudi po tem, kaj predstavljajo v naravi, cenilec pa je upoštevaje vse navedeno za vsak posamezen sklop nepremičnin, glede na izbrani način tržnih primerjav, napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in oceno vrednosti. Vse to je napravil za dve različni časovni obdobji, pri čemer ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je za vsak presečni dan posebej (2. 2. 2010 in 16. 2. 2013) napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in ocenil vrednost. Cenilcu je bila s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena tudi ocena tržne vrednosti celotne medicinske in ostale opreme, ki jo ima družba B d.o.o. zavedeno v registru osnovnih sredstev, in sicer na dan 2. 2. 2010 in 16. 2. 2013. Seznam osnovnih sredstev je obsežen, med osnovnimi sredstvi se je nahajala različna medicinska oprema, oprema poslovnih prostorov in umetniška dela. Tudi pri oceni vrednosti opreme cenilec ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je na vsak dan posebej ocenil opremo kot je izhajala iz seznama osnovnih sredstev.

Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila v konkretnem primeru cenilcu s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena oprava več nalog, ki vsaka zase predstavlja samostojno celoto (trije različni sklopi premoženja, ocenjevani na dva presečna datuma), kar pomeni, da je cenilec dejansko izdelal šest cenitev. Čeprav je sodišče prve stopnje cenilcu izdelavo izvedeniških mnenj odredilo zgolj z enim sklepom in je cenilec za opravljeno delo predložil fizično en dokument, mu ob opisanem pripada nagrada za šest cenitev, in ne zgolj za eno, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

Cenilec je nagrade priglasil v skladu s Pravilnikom in sodišče zato nima niti tehtnih razlogov niti podlage za to, da bi mu namesto priglašenih nagrad za šest zahtevnih cenitev odmerilo nagrado za (eno) zelo zahtevno cenitev. Predvsem je cenilec sam svoje delo ocenil kot zahtevno in ne zelo zahtevno. Tudi sicer na stopnjo zahtevnosti cenitve ne more vplivati število cenitev, ampak je ta odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih morebitnih dejavnikov

Izrek

I. Pritožba zoper točko V. izreka sklepa se zavrže, v ostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v točkah I. do IV. izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

I. Sodnemu cenilcu gradbene stroke - nepremičnine: A. A. Ulica 61, davčna številka: ... se za opravljeno delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v višini 2.271,55 EUR.

II. Od priznanega zneska nagrade iz prve točke izreka tega sklepa se obračuna in plača: - 8,85 odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša 201,03 EUR - 0,53 odstotni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu, ki znaša 12,04 EUR.

III. Sodni cenilec ni zavezanec za DDV.

IV. Izplačilo nagrade in povračilo stroškov v skupni višini 2.484,62 EUR se nakaže tako, da se izplača iz vnaprej založenih sredstev na račun cenilca št. SI56 000 odprt pri Banki d.d., najkasneje v 45-ih dneh od izdaje sklepa o odmeri nagrade. Zneska prispevkov se nakažeta iz založenega predujma dolžnice na ustrezna računa.

V. Predlog izvedenca se v znesku nad 2.271,55 EUR zavrne.

2. Proti sklepu se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje dolžnica po pooblaščencu in navaja, da izvedenec sploh še ni opravil svojega dela, saj je sodišče 24. 4. 2018 izdalo sklep, da mora dopolniti svojo izjavo na pripombe strank, vendar pa dopolnitve še ni izdelal, zato je izdaja sklepa preuranjena. Dalje navaja, da je sodišče izvedencu priznalo nagrado za izdelavo kar šestih izvedenskih mnenj, vseh šest mnenj pa je opredelilo kot zahtevna izvedenska mnenja in mu za vsako priznalo 276,00 EUR. Izvedenec je opravil le eno izvedensko mnenje, ne pa šestih, saj mu je sodišče s sklepom z dne 7. 6. 2017 odredilo cenitev nepremičnin in celotne medicinske opreme, vse na dva presečna datuma. Izvedenec je pripravil mnenje z dne 30. 10. 2017, v katerega je vključil cenitev nepremičnin in premičnin, vse na presečna datuma 22. 2. 2010 in 16. 2. 2013, mnenje obsega 45 strani, pri čemer na število strani vplivajo tudi fotografije nepremičnin in premičnin. Sodišče je zavzelo napačno stališče, da gre za šest zahtevnih mnenj, saj gre v resnici le za eno nalogo oziroma eno izvedensko mnenje, zato bi moralo priznati le 276,00 EUR. Okoliščine kot so število nepremičnin in premičnin, dva različna presečna datuma in vrsta oziroma namembnost rabe pa bi upoštevalo le pri zahtevnosti mnenja. Meni, da izvedensko mnenje sodi v kategorijo zahtevno mnenje, zato je 276,00 EUR primerna nagrada za opravljeno izvedensko delo, takemu stališču pa pritrjuje tudi sodna praksa (VSK I Cp 881/2015 z dne 5. 4. 2016 in VSM I Cp 1444/2014 z dne 22. 5. 2015). Opozarja, da bi sodišče lahko priznalo izvedencu največ nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje v višini 414,00 EUR, ne pa šest nagrad po 276,00 EUR. Sodišče je v zvezi s priglašenimi stroški v celoti sledilo stroškovniku izvedenca, pri čemer ni upoštevalo četrtega odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Dokumentacija v obravnavani zadevi ni obsežna, izvedencu pa je sodišču postavilo 60-dnevni rok, poleg tega ne gre za kompleksno cenitev, saj zadeva ne odstopa od povprečnih zadev. Posledično je sodišče napačno odmerilo tudi priznane materialne stroške, ki so vezani na določen odstotek od odmerjene nagrade. Dalje je previsok odstotek priznane nagrade za materialne stroške 5%, saj izvedenec ni imel tako visokih materialnih stroškov, gre le za tiskanje enega izvedenskega mnenja, in bi bil zato primeren znesek 2% od priznane nagrade. Sodišče je tako napačno uporabilo določbe 41. člena, četrtega odstavka 47. člena in tretjega odstavka 45. člena Pravilnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, sodišče pa naj izda nov sklep šele po tem, ko bo izvedenec v celoti opravil svoje delo. Priglaša stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril izvedenec A. A. in pojasnil, da je delo v celoti opravil in da mu sodišče ni odmerilo nagrade za dopolnitev mnenj glede na pripombe strank. Pojasnjuje, da je izdelal šest izvedenskih mnenj, ocenil tri različne nepremičnine na različnih lokacijah, različne namembnosti in rabe ter opremo, vrednost pa je ocenjena na dva različna datuma. Ker je glede na lastne kompetence lahko podal oceno vrednosti dveh vrst premoženja, za kar se običajno imenuje dva izvedenca, je odločitev sodišča racionalna. Dejstvo je, da je bilo izdelanih šest mnenj in je nepomembno, ali so zapisana v šestih dokumentih ali pa v enem. Za vsako cenitev je upravičen do nagrade, običajna praksa sodišč pa je, da za oceno ene enote npr. stanovanjske hiše prizna kot zahtevno delo v višini 296,00 EUR, kar je tudi skladno s povprečno porabo časa za njeno izdelavo. Napačno je stališče, da je v primeru, ko en fizični dokument vsebuje več cenitev več različnih nepremičnin, to dejstvo dopustno upoštevati zgolj pri določitvi zahtevnosti mnenja. Pavšalne so tudi pritožbene navedbe o zahtevnosti mnenja, saj je izvedenec v sodnih postopkih potreben, ko sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem določenega področja in tudi dolžnica in njen pooblaščenec ne moreta soditi o zahtevnosti mnenj stroke. Nobenega razloga tudi ni, da bi sodišče moralo višino materialnih stroškov izvedenca vrednotiti enako kot to določa Odvetniška tarifa, to je na 2 %. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in sklep potrdi.

4. Pritožba proti točki V. izreka sklepa ni dovoljena, v ostalem delu (točke I. do IV. izreka) pa ni utemeljena.

5. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je njena pritožba utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, oziroma stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Hkrati pa mora pritožbeni interes obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

6. Sodišče prve stopnje je v točki V. izreka sklepa zavrnilo predlog izvedenca za priznanje nagrade in nadomestila za stroške v znesku nad 2.271,55 EUR. Takšna odločitev pa za dolžnico ne pomeni neugodne odločitve, temveč nasprotno, korist, saj bodo stroški izvršilnega postopka zato nižji. Ker dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo proti taki odločitvi, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, njeno pritožbo proti točki V. izreka zavrglo kot nedovoljeno.

7. Odločitev v točkah I. do IV. izreka sklepa je pritožbeno sodišče preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Izvedenec oziroma cenilec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo (prim. prvi odstavek 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih – Pravilnik). V predmetni zadevi je sodni cenilec za gradbeništvo - nepremičnine A. A. (v nadaljevanju: cenilec) 30. 10. 2017 izdelal Poročilo o oceni vrednosti nepremičnin, medicinske in ostale opreme družbe B d.o.o., Ulica 11, na dan 2. 2. 2010 in na dan 16. 2. 2013 (v nadaljevanju: cenitev z dne 30. 10. 2017). Cenilcu je bilo s sklepom z dne 7. 6. 2017 naloženo prav to delo, zato je upravičen do povrnitve stroškov in nagrade za opravljeno delo. Pravico do nagrade in povrnitve stroškov cenilec pridobi, ko izdela cenilno poročilo. Pri odločanju o odmeri nagrade in nadomestila za stroške ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim poročilom, posledično tudi ne, ali mora cenilec na pripombe strank odgovarjati oziroma svojo izjavo na pripombe strank dopolnjevati. Pomembno je le, da izvedenec delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, opravi. Dolžnica ne zatrjuje, da cenilec naloge ni opravil, dejstvo, da je na pripombe strank odgovoril pomanjkljivo, zaradi česar mu je sodišče s sklepom naložilo, da mora dopolniti svojo izjavo na pripombe strank, pa ni merilo, na katerega bi bilo sodišče pri odmeri nagrade in nadomestila za stroške vezano in ne preprečuje uporabe 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na navedeno so pritožbene navedbe, da je sodišče s sklepom cenilcu naložilo, da mora dopolniti svojo izjavo na pripombe strank in da cenilec dopolnitve še ni izdelal, v tem pritožbenem postopku neupoštevne, saj ne predstavljajo razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost sklepa o odmeri nagrade in nadomestila za stroške cenilcu.

9. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje odredilo cenitev večjega števila nepremičnin in cenitev celotne medicinske in ostale opreme, ki jo ima družba B d.o.o. zavedeno v registru osnovnih sredstev ter cenilcu s sklepom z dne 7. 6. 2017 naložilo, da po pregledu spisovnih podatkov in ogleda na kraju samem izdela izvedeniško mnenje o tržni vrednosti nepremičnin in opreme na dan 2. 2. 2010 in o tržni vrednosti nepremičnin in opreme na dan 16. 2. 2013. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je glede na obseg ter zahtevnost opravljenega dela in v skladu s Pravilnikom predlogu cenilca v celoti ugodilo glede priglašene nagrade in mu (med drugim) priznalo: 276,00 EUR za zahtevno izvedensko mnenje za poslovni prostor v Ljubljani na dan 2. 2. 2010, 276,00 EUR za zahtevno izvedensko mnenje za poslovni prostor v Ljubljani na dan 16. 2. 2013, 276,00 EUR za zahtevno izvedensko mnenje za nepremičnino v X na dan 2. 2. 2010, 276,00 EUR za zahtevno izvedensko mnenje za nepremičnino v X na dan 16. 2. 2013, 276,00 EUR za zahtevno izvedensko mnenje za opremo na dan 2. 2. 2010 in 276,00 EUR za zahtevno izvedensko mnenje za opremo na dan 16. 2. 2013, vse na podlagi 51. člena Pravilnika. Pojasnilo je, da ocenjuje, da gre za šest zahtevnih mnenj, saj je cenilec ocenil nepremičnine, ki so tri po vrsti, namembnosti in rabi različne (ruševina, poslovni prostori, posebno gozdno zemljišče), vse na dva presečna datuma ter celotno medicinsko in ostalo opremo, pri čemer je šlo za oceno vrednosti medicinske opreme, opreme poslovnih prostorov in umetniških del, vse prav tako na dva presečna datuma. Pritožbeno sodišče sprejeto odločitev in razloge zanjo sprejema kot materialnopravno pravilne.

10. S sklepom z dne 7. 6. 2017 je sodišče prve stopnje odredilo cenitev kar 26 nepremičnin (1. točka izreka), od katerih se jih 14 nahaja v k.o. X na območju zdraviliškega parka oziroma v bližini hotelskega kompleksa XX, in se med seboj razlikujejo po dejanski rabi oziroma namembnosti (stanovanje, pozidana in gozdna zemljišča). Ostalih 12 nepremičnin se nahaja na Ulici, v najožjem središču mesta Ljubljani, predstavljajo poslovne prostore in se prav tako razlikujejo po namembnosti prostorov (garaža, ambulanta, operacijska, pisarna, garderoba). Navedene nepremičnine ležijo torej na dveh povsem različnih, krajevno oddaljenih lokacijah in se razlikujejo tudi po tem, kaj predstavljajo v naravi, cenilec pa je upoštevaje vse navedeno za vsak posamezen sklop nepremičnin, glede na izbrani način tržnih primerjav, napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in oceno vrednosti. Vse to je napravil za dve različni časovni obdobji, pri čemer ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je za vsak presečni dan posebej (2. 2. 2010 in 16. 2. 2013 - glej 4. točko sklepa z dne 7. 6. 2017) napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in ocenil vrednost. 11. Cenilcu je bila s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena tudi ocena tržne vrednosti celotne medicinske in ostale opreme, ki jo ima družba B d.o.o. zavedeno v registru osnovnih sredstev, in sicer na dan 2. 2. 2010 in 16. 2. 2013 (2. in 4. točka izreka). Seznam osnovnih sredstev je obsežen, med osnovnimi sredstvi se je nahajala različna medicinska oprema, oprema poslovnih prostorov in umetniška dela. Tudi pri oceni vrednosti opreme cenilec ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je na vsak dan posebej ocenil opremo kot je izhajala iz seznama osnovnih sredstev.

12. Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila v konkretnem primeru cenilcu s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena oprava več nalog, ki vsaka zase predstavlja samostojno celoto (trije različni sklopi premoženja, ocenjevani na dva presečna datuma), kar pomeni, da je cenilec dejansko izdelal šest cenitev. Čeprav je sodišče prve stopnje cenilcu izdelavo izvedeniških mnenj odredilo zgolj z enim sklepom in je cenilec za opravljeno delo predložil fizično en dokument, mu ob opisanem pripada nagrada za šest cenitev, in ne zgolj za eno, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

13. Po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika pripada cenilcu za pisno izdelavo (ene) zahtevne cenitve 276,00 EUR. Cenilec je torej nagrade priglasil v skladu s Pravilnikom in sodišče zato nima niti tehtnih razlogov niti podlage za to, da bi mu namesto priglašenih nagrad za šest zahtevnih cenitev odmerilo nagrado za (eno) zelo zahtevno cenitev. Predvsem je cenilec sam svoje delo ocenil kot zahtevno in ne zelo zahtevno. Tudi sicer na stopnjo zahtevnosti cenitve ne more vplivati število cenitev, ampak je ta odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih morebitnih dejavnikov (četrti odstavek 47. člena Pravilnika). Ob pojasnjenem je cenilec na podlagi 2. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika upravičen do nagrade za šest zahtevnih cenitev v višini 276,00 EUR, kar skupaj znaša 1.656,00 EUR.

14. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na odločbo VSK sklep I Cp 881/2015 pritožbeno sodišče odgovarja, da je bila v omenjeni zadevi izvedencu naložena cenitev in izdelava predloga delitve zgolj dveh nepremičnin, ki sta se nahajali na različnih lokacijah, v zadevi VSM sklep I Cp 1444/2014 pa je bilo izvedencu naloženo, da oceni vrednost (ene) nepremičnine po stanju na tri različne datume in ugotovi vrednost vlaganj v to nepremičnino. Glede na pojasnjeno je situacija v omenjenih odločbah v bistvenem različna in ju z obravnavanim primerom ni mogoče primerjati. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je v tej zadevi cenilec na dva različna datuma ocenil vrednost treh različnih in kompleksnejših sklopov premoženja, zato jih v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti in je pritožbeno sklicevanje nanju neutemeljeno.

15. Sodišče prve stopnje je cenilcu pravilno priznalo tudi materialne stroške v višini 5%. Za takšno odločitev je imelo podlago v tretjem odstavku 45. člena Pravilnika, po katerem pripada cenilcu pavšalni znesek v višini do 15 % od odmerjene nagrade. Citirani odstotek je zgornja meja materialnih stroškov, ki so povezani z izdelavo in posredovanjem izdelane cenitve sodišču. V spisu se namreč nahaja izdelana cenitev, ki jo je cenilec natisnil in posredoval sodišču, v njej pa se nahajajo tudi barvne fotografije in satelitski prikazi. Na tak način je cenilec stroške dovolj določno opredelil in tudi omogočil preizkus, ali sodijo v okvir običajnih materialnih stroškov v smislu tretjega odstavka 45. člena in 4. točke prvega odstavka 40. člena Pravilnika. S predložitvijo cenitve pa je cenilec tudi izkazal njihov nastanek, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da tretji odstavek 45. člena Pravilnika določa pavšalni odstotni znesek teh stroškov, zato cenilcu ob obrazloženem njihovega nastanka niti ni treba posebej izkazovati (prim. VSL sklep II Cp 659/2017 z dne 20. 3. 2017). Pritožbeno sodišče glede na opisano ocenjuje, da cenilcu pripadajo običajni stroški, ki jih sodna praksa vrednoti v višini 5 % od skupne nagrade.1

16. V ostalem delu (glede priznanih nagrad za pregled spisa, zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, ogled poslovnih prostorov v LJ in ogled nepremičnine v X, vse po 92,00 EUR, za potovanje na ogled MB-LJ-MB v višini 60,00 EUR, za potovanje na ogled MB-X-MB v višini 40,00 EUR, za kilometrino MB-LJ-MB v višini 26,23 EUR ter kilometrino MB-X-MB v višini 15,12 EUR) dolžnica v pritožbi ni navedla nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče pa je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo nagrade za vsa navedena dela in nadomestilo za priglašene stroške. Cenilec je namreč v svojem stroškovniku z dne 6. 11. 2017 (list. št. 245) skladno z določbami 48. do 50. člena Pravilnika ovrednotil opravljena dela in skladno z določbo 41. člena Pravilnika priglasil nastale potne stroške.

17. Odločitev sodišča prve stopnje o odmeri nagrade za opravljeno delo in nadomestila za stroške v skupnem znesku 2.271,55 EUR je torej pravilna, posledično pa je pravilen tudi obračunani znesek prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice v ostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v točkah I. do IV. izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSL sklep I Cpg 1511/2015, VDSS sklep Pdp 534/2016, VSL sklep I Cpg 1587/2012, VSL sklep I Cp 443/2014, VSL sklep I Cp 919/2017.