Jedro

Za ohranitev regresne pravice zoper zavezance iz lastne trasirane menice (med njimi tudi zoper avalista), razen zoper trasata, ni potreben protest zaradi neplačila, če je zoper trasata pred dospelostjo menice začet stečajni postopek.

V nobenem primeru pa za ohranitev regresnih pravic ni predpisan protest zaradi odklonitve plačila kakšnega drugega meničnega zavezanca (na primer avalista), razen trasata.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve v višini 4.884.168,00 SIT zavrnilo kot neutemeljenega, ker je tožeča stranka - imetnik menice zaradi opustitve protesta zaradi neuspešne vnovčitve menice pri toženi stranki - avalistu izgubila pravico uveljavljati plačilo od avalista.

Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženi stranki v višini 158.750,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe prve stopnje do plačila.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Navaja, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z vprašanje protesta menice, čeprav to ni edino odločilno. Glede na trditve tožene stranke, da je bil zlorabljen njen žig in da na menici niso podpisi pooblaščenih oseb, gre lahko tudi za civilno odškodninsko odgovornost. Sodišče bi moralo, ob postavljenem zahtevku in navedbah dejanske podlage, preveriti vse možne pravne temelje in razloge za ugoditev zahtevku. Nepravilna pa je tudi odločitev glede protesta, ker zanj zaradi uvedenih stečajnih postopkov nad E. in toženo stranko ni bilo osnove. Nadalje meni, da ni jasno, zakaj sodišče toženi stranki pripisuje vlogo avalista, saj to iz menice ni razvidno, bi pa po določilih 30. člena Zakona o menici moralo biti posebej označeno.

Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka avalist, česar navedbe pritožbe, da bi moralo biti to posebej označeno, ne morejo izpodbiti. V tretjem odstavku 30. člena Zakona o menici je namreč določeno, da za aval zadostuje podpis na licu menice, razen, če gra za trasatov ali trasantov podpis. Tožeča stranka sama je toženo stranko opredeljevala kot avalista, kar je nenazadnje razvidno tudi iz same menice, na kateri je podpis tožene stranke na licu menice poleg podpisa trasanta, s čimer je tožena stranka dala aval. Nepravilen pa je zaključek sodišča prve stopnje, da je menica prejudicirana in da je tožeča stranka izgubila pravice do tožene stranke kot avalista, ker po neuspešnem poskusu vnovčitve pri avalistu menice ni protestirala. Res je, da ima imetnik menice ob dospelosti regres zoper indosante, trasante in ostale zavezance (torej tudi avalista), če menica ni bila v celoti ali deloma plačana (42. člen Zakona o menici) le, če je to ugotovljeno z javno listino - protestom zaradi neplačila (prvi odstavek 43. člena Zakona o menici).

Posledica opustitve protesta ali zamude roka za opravo tega dejanja je po določilu prvega odstavka 52. člena Zakona o menici izguba pravic imetnika pravice do indosantov, trasantov in ostalih zavezancev, izvzemši akceptanta. Vendar pa je v 42. členu Zakona o menici tudi določeno, da ima imetnik menice regres zoper indosanta, trasanta in ostale zavezance pred dospelostjo, če je uveden stečaj nad premoženjem trasata. Po določilu šestega odstavka 43. člena Zakona o menici protest v tem primeru ni potreben, saj ima imetnik menice regres, ko predloži sodno odločbo o uvedbi stečaja nad trasatovim premoženjem. Zaradi uvedbe stečajnega postopka nad E. kot trasatom obravnavane lastne trasirane menice, je zato tožeča stranka imela regres proti toženi stranki že pred dospelostjo (glede na datum izdaje in ker gre za menico na vpogled, je bilo po določilu prvega odstavka 33. člena Zakona o menici mogoče zahtevati plačilo v enem letu od izdaje menice, to je do 7.2.1991) in kljub temu, da ni bil opravljen protest zaradi neplačila s strani trasata. To dejstvo se namreč dokazuje s predložitvijo sodne odločbe o uvedbi stečajnega postopka. Po oceni pritožbenega sodišča pa ima objava sodne odločbe o uvedbi stečajnega postopka v uradnem listu enake pravne posledice.

Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da bi za zagotovitev svojih pravic nasproti avalistu tožeča stranka morala opraviti protest zaradi odklonitve plačila s strani avalista. Zakon o menici ne določa, da bi bila potrebna kakšna dejanja zaradi neplačila regresnih zavezancev. Protest je potreben le, če glavni dolžnik ob dospelosti v celoti ali delno odkloni plačilo, namen tega dejanja pa je, da si imetnik menice zagotovi regres, torej plačilo od indosanta, trasanta in ostalih zavezancev, izvzemši akceptanta. V tem primeru pa je zaradi stečaja nad trasatom regresna zaveza avalista že nastala.

Dejstvo, da je bil tudi nad njegovim premoženjem uveden stečajni postopek, zaradi česar je bilo odklonjeno plačilo imetniku menice, ne more povzročiti izgube pravic proti avalistu. Imetnik menice izgubi pravico regresa le, če ne opravi protesta zaradi neplačila glavnega dolžnika, ne pa regresnega zavezanca.

Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da sta iz navedenih razlogov podana zatrjevana pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbi je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 370. člena ZPP), ker je za presojo o utemeljenosti zahtevka glede na navedbe pravdnih strank potrebno ugotoviti obstoj ostalih relevantnih okoliščin, katerih sodišče prve stopnje še ni obravnavalo.