Jedro

Ob neizpodbiti prvostopni ugotovitvi, da je bil postopek, ki sta ga sprožila predlagatelja, ustavljen zaradi umika predloga, ker predlagatelja predujma nista plačala, pri tem pa pogoji za nadaljevanje po 26. členu ZNP-1 niso bili izpolnjeni, se prvostopna odločitev o stroških izkaže za materialnopravno pravilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelja sta dolžna v roku 15 dni nasprotnim udeležencem dolžna povrniti stroške tega pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Postopek pred prvostopenjskim sodiščem se je vodil zaradi delitve nepremičnine, parc. št. 390/12, k.o. ..., katere solastniki so udeleženci tega postopka. Sodišče je predlagateljema naložilo založitev predujma za izvedbo dokaza z izvedencem. Ker predlagatelja predujma nista založila, je sodišče štelo, da predlog za delitev solastnine umikata in je nasprotne udeležence v skladu s prvim odstavkom 26. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) obvestilo, da lahko postopek nadaljujejo. Nasprotni udeleženci so sodišče obvestili, da postopka ne bodo nadaljevali ter priglasili stroške.

2. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek zaradi umika predloga ustavi (I. točka izreka), da predlagatelja sama nosita tako skupne, kot tudi svoje stroške postopka (II. točka izreka) ter da sta predlagatelja dolžna nasprotnim udeležencem povrniti 100% njihovih stroškov postopka, pri čemer bo sodišče sklep o višini teh stroškov izdalo po pravnomočnosti tega sklepa (III. točka izreka).

3. Predlagatelja s pravočasno pritožbo izpodbijata odločitvi pod II. in III. točko izreka sklepa. Navajata, da stroškovna odločitev prvostopenjskega sodišča ni pravilna, ker so udeleženci postopka dosegli obojestransko ustrezno rešitev. Pojasnjujeta, da so solastno nepremičnino parc. št. 390/12, k.o. ..., glede katere je bil začet predmetni postopek, v naravi zunajsodno razdelili na dve novi nepremičnini s parc. št. 390/21 in 390/22, obe k.o. ... Izvedba dokaza z izvedencem v tem postopku torej ni bila potrebna. Odločba GURS o delitvi nepremičnine ureja le parcelacijo, ne pa lastništva. Zato ostajata obe novi parceli v solastništvu med predlagateljema in nasprotnimi udeleženci. Pojasnjujeta, da do dogovora glede ureditve lastništva še ni prišlo.

4. Nasprotni udeleženci se v odgovoru na pritožbo zavzemajo za njeno zavrnitev in priglašajo pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana stroškovna odločitev temelji na ugotovitvi, da sta predlagatelja predlog umaknila. Pritožbene navedbe o ureditvi razmerja zunaj postopka so prvič navajane šele v pritožbi. Gre za t.i. pritožbene novote, katere sme po določbi 34. člena ZNP-1 pritožnik v pritožbi navajati le, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1 (otroci in osebe, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese). Ker predmetne pritožbene novote niso podane v korist varovanih kategorij oseb, bi morala predlagatelja okoliščine v zvezi z umikom predloga, torej okoliščine, zaradi katerih nista plačala predujma, na plačilo katerega sta bila pozvana, zatrjevati pred izdajo sklepa, s katerim je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan (29. člen ZNP-1). Utemeljenosti navajanih pritožbenih novot pritožbeno sodišče tako ne sme presojati.

7. Ob neizpodbiti prvostopni ugotovitvi, da je bil postopek, ki sta ga sprožila predlagatelja, ustavljen zaradi umika predloga, ker predlagatelja predujma nista plačala, pri tem pa pogoji za nadaljevanje po 26. členu ZNP-1 niso bili izpolnjeni, se prvostopna odločitev o stroških izkaže za materialnopravno pravilno (158. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1).

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne kakšna od kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (350. člen ZPP), je pritožba neutemeljena. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep prvostopnega sodišča v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

9. Predlagatelja, ki s pritožbo nista uspela, sta dolžna nasprotnim udeležencem, ki so na pritožbo obrazloženo odgovorili, povrniti potrebne pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP). Ti znašajo 112,00 EUR. Odmera teh stroškov, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 152). V kolikor predlagatelja naloženega jima zneska stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bosta povrnila, sta dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s tem sklepom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).