Jedro

Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da postopek komasacije poteka v dveh fazah: uvedba komasacije in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Obe fazi postopka se zaključita z izdajo upravne odločbe oziroma odločb, zoper kateri je zagotovljeno pravno varstvo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S prvo izpodbijano delno odločbo je prvostopenjski organ tožniku v zameno za v komasacijski sklad vložene parcele s parc. št. 892, 931/2 (2 parcelna dela), 931/4, 954 (2 parcelna dela), 975/5, 997 in 969, vse k.o. A. in parcelo s parc. št. 150 k.o. B., v skupni površini 32.434 ha in skupni vrednosti 2.836.323 cenilnih enot, oziroma po odbitku za skupne namene, ki znaša 3,22 % 2.744.993 cenilnih enot, dodelil parcele s parc. št. 1193/1, 1183, 1223, vse k.o. A. ter parcelo s parc. št. 1368, k.o. B., v skupni površini 3.201 ha in skupni vrednosti 2.744.993 cenilnih enot. S to odločbo je bilo tudi odločeno, da ta odločba nadomešča odločbo Komisije SO C., za izvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju D., št. ... z dne 2. 6. 1987, v delu, ki se nanaša na tožnika. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je delitev, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, posledica pritožbe tožnika, ki se ni strinjal s tem, da se zemljišča, ki ležijo zahodno od bodoče struge potoka D., vključijo v komasacijski postopek, kakor tudi ne s cenitvijo v komasacijo vloženih zemljišč in s tem, da se vrednost zemljišč zmanjša za 3,22%. Prvostopenjski organ je navedeno odločbo izdal po odstopu pritožbe drugostopenjskega organa le temu v reševanje, ker je bilo potrebno na dodeljenih zemljiščih izvesti določena melioracijska dela. Med pritožbenim postopkom so bila opravljena tudi obsežna dodatna agromelioracijska in hidromelioracijska dela na zemljiščih, ki so bila dodeljena komasacijskemu udeležencu, ker so bila pomanjkljivo izvedena melioracijska dela tudi razlog za pritožbo. V izvedenem postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da zemljišči parc. št. 915/2 in 982, obe k.o. A., ki sta pripisani pri zemljiškoknjižnem vložku 617 k.o. A., nista nujno potrebni za komasacijski postopek in jih je zato skladno s pritožbeno zahtevo tožnika tudi izločil iz komasacijskega postopka. Zaradi povečanja površin melioracijskih jarkov in poti se je zmanjšala vrednost vloženih zemljišč za 3,22%, kar je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa, da komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada dobijo zemljišče približno enake skupne vrednosti; razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površin, ki so posledica celotne ureditve komasacijskega območja z gradnjo poti, melioracijskih jarkov, vetrobranskih pasov ali drugih javnih objektov, ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se dodelijo komasacijskim udeležencem.

Z drugo izpodbijano delno odločbo je prvostopenjski organ tožniku in A.A. v zameno za v komasacijski sklad vložene parcele s parc. št. 891, 893/1, 893/2 in 932/2 (2 parcelna dela), vse k.o. A., v skupni površini 9143 m2 in skupni vrednosti 891.665 cenilnih enot oziroma po odbitku za skupne namene, ki znaša 3,22%, 862.953 cenilnih enot, dodelil parcele s parc. št. 1173, 1180, 1181 in 1193/2, k.o. A., v skupni površini 8846 m2 in skupni vrednosti 862.953 cenilnih enot. Ta odločba pa tudi nadomešča odločbo Komisije SO C., za izvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju D., št. ... z dne 2. 6. 1987, v delu, ki se nanaša na tožnika in A.A.. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je delitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe posledica pritožbe tožnika in A.A., ki se nista strinjala s tem, da se zemljišča, ki ležijo zahodno od bodoče struge potoka D., vključijo v komasacijski postopek, kakor tudi ne s cenitvijo v komasacijo vloženih zemljišč in s tem, da se vrednost zemljišč zmanjša za 3,22%. Prvostopenjski organ je navedeno odločbo izdal po odstopu pritožbe drugostopenjskega organa le temu v reševanje, ker je bilo potrebno na dodeljenih zemljiščih izvesti določena melioracijska dela. Med pritožbenim postopkom so bila opravljena tudi obsežna dodatna agromelioracijska in hidromelioracijska dela na zemljiščih, ki so bila dodeljena komasacijskemu udeležencu, ker so bila pomanjkljivo izvedena melioracijska dela tudi razlog za pritožbo. Ob upoštevanju izvedenih agrarnih operacij je prvostopenjski organ izdal predmetno izpodbijano odločbo, v zvezi z pritožbenimi očitki o zmanjšanjem vrednosti zemljišč pa je prvostopenjski organ tožniku pojasnil, da je zmanjšana vrednost zemljišč za 3,22 % nastala zaradi povečanja melioracijskih jarkov in poti, kar vse pa je v skladu z ZKZ.

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbi zoper izpodbijani delni odločbi kot neutemeljeni. Po ugotovitvah drugostopenjskega organa je namreč neutemeljeno tožnikovo vztrajanje pri izločitvi določenih parcel, ki sta jih tožnik in A.A. vlagala v komasacijski sklad, in sicer parc. št. 893/2, 932/2, 931/4 in 954, vse k.o. A. Določitev komasacijskega območja oziroma odločitev o tem, katere parcele bodo vključene v komasacijski sklad, ni predmet postopka o novi razdelitvi zemljišč ampak predmet predhodnega postopka, to je postopka izdaje odločbe o uvedbi komasacijskega postopka in je bila tako pravica tožnika in A.A. varovana s pravnimi sredstvi zoper odločbo o uvedbi komasacijskega postopka D.; z izpodbijanima odločbama pa je prvostopenjski organ zgolj na novo odločil o razdelitvi zemljišč na podlagi njune pritožbe zoper odločbo Komisije SO C., št. ... z dne 2. 6. 1987. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika o nepotrebnosti agrarnih operacij, pa je drugostopenjski organ navedel, da je komasacija agrarna operacija, ki se izvaja v javnem interesu, saj je njen namen zaokrožiti kmetijska zemljišča in tako izboljšati pogoje njihove obdelave z vidika vseh komasacijskih udeležencev s komasacijskega območja in ne zgolj z vidika enega komasacijskega udeleženca, zato je dopustno ob predpisanih zakonskih pogojih komasacijo uvesti in izvesti tudi na zemljiščih znotraj komasacijskega območja, ki so v lasti komasacijskih udeležencev, ki z uvedbo komasacije ne soglašajo. Sicer pa je bilo tožniku delno ugodeno saj sta bili kljub vsemu s prvo delno odločbo iz komasacijskega postopka izločeni parceli s št. 915/2 in 928/1, obe k.o. A., ker sedanja ureditev komasacijskega območja D. ne narekuje, da bi bili predmetni parceli nujni za komasacijo saj sta locirani na robu komasacijskega območja. Parcele s parc. št. 893/2, 932/2, 931/4 in 954, vse k.o. A., pa po ugotovitvah drugostopenjskega organa v tej fazi komasacijskega postopka dejansko ni več mogoče izločiti iz komasacijskega postopka, saj je iz dokumentacije razvidno, da je po izvedbi hidromelioracijskih del v okviru melioracijskega postopka, ki se je izvedel na komasacijskem območju D., prišlo do posega na predmetna zemljišča tako, da se del teh zemljišč sedaj nahaja znotraj struge potoka A. Tožnik v tožbi navaja, da je bil v postopku komasacije oškodovan za približno ½ ha površine, kar je vse že razložil v pritožbi zoper izpodbijani akt in vztraja pri svoji zahtevi, da se iz komasacije izločijo parcele št. 931/2, 931/4, 954/2, 893/2 in 932/2, vse k.o. A., zato sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi razveljavi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Tožba ni utemeljena.

ZKZ (Uradni list SRS, št. 26/73 do Uradni list RS, št. 70/95), ki ga je sodišče v predmetni zadevi uporabilo na podlagi 115. člena Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03), ki določa, da se postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah predpisov, ki so veljali ob njihovi uvedbi, v 80. členu določa, da se na območju občine lahko zložijo kmetijska zemljišča in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da vsak dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Komasacija se uvede z odločbo občinske skupščine (3. odstavek 81. člena ZKZ), predmet komasacije pa so kmetijska zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih, tako imenovan komasacijski sklad (4. odstavek 80. člena). Za izvajanje komasacijskega postopka do izdaje odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč imenuje občinski upravni organ komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (82. člen ZKZ). Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da postopek komasacije poteka v dveh fazah – uvedba komasacije in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, obe fazi postopka se torej zaključita z izdajo upravne odločbe, zoper kateri pa je zagotovljeno tudi pravno varstvo. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila komasacija na območju D. uvedena z odločbo Skupščine občine C., št. ... z dne 28. 2. 1985, zoper to odločbo pa ni bil sprožen upravni spor in je le ta postala tudi pravnomočna, da temu ni tako, pa tožnik niti ne zatrjuje. Z odločbo o uvedbi komasacije je bil določen komasacijski sklad, ki je med drugim zajemal tudi kmetijska zemljišča v lasti tožnika. Izpodbijani odločbi o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada sta bili torej izdani po izpeljanem komasacijskem postopku, po pravnomočni odločbi o uvedbi komasacije na območju D., zatorej tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi z izločitvijo posameznih parcel iz komasacijskega sklada v postopku razdelitve zemljišč niso in ne morejo biti pravno relevantni. Takšne tožbene ugovore bi bilo moč upoštevati v upravnem sporu sproženem zoper odločbo o uvedbi komasacije, ne pa v fazi razdelitve komasacijskega sklada in so zato kot takšni tudi neutemeljeni.

Neutemeljeni so tudi tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi s škodo, ki mu je bila povzročena, saj iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je zaradi povečanja melioracijskih jarkov in poti vrednost vloženih zemljišč zmanjšala za 3,22 %, to pa je v skladu z 2. odstavkom 82. člena ZKZ, ki določa, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, pri tem pa razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine zaradi celovite ureditve zemljišča (91. člen ZKZ). Da pa škoda, za katero je bil tožnik oškodovan, ni v predvidenih zakonskih okvirih, tožnik niti ne zatrjuje.

Sodišče je tako na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 05/06 in 26/07 ter 65/08 – sklep US, 119/08 – odl. US , v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper izpodbijani delni odločbi, št. 321-18/2003 z dne 16. 3. 2004, ki ju šteje kot izpodbijana akta po 2. členu ZUS-1, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.