Jedro

V obravnavani zadevi je vročevalec na sodni pošiljki označil, da prejemnik pošiljke ni dvignil in ne da je prejemnik odsoten, zato se šteje, da je bila dolžniku pošiljka vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Če namreč vročevalec ne izve, da naslovnik pisanja ne bo mogel pravočasno sprejeti, in opravi vročitev, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti, pa čeprav se nato stranka dejansko ni pravočasno seznanila s sodnim pisanjem. V takšnem primeru pride v poštev vrnitev v prejšnje stanje. Da stranka z zahtevo uspe, pa mora izkazati, da je do zamude pri opravi dejanja (v konkretnem primeru vložitve ugovora) prišlo iz upravičenega vzroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog dolžnika za razveljavitev potrdila pravnomočnosti sklepa o izvršbi I 855/2005 z dne 27. 1. 2005 zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik. Enako kot v predlogu trdi, da je bil v času domnevne vročitve sklepa o izvršbi odsoten iz naslova stalnega prebivališča. Bil je v zaporu na jugu Italije, zato fikcije vročitve ni. Opozarja, da mora skladno z ustavno odločbo U-I-279/08 sodišče vročati pošiljko na dejanski naslov prebivališča stranke. Če stranke ni mogoče najti, je pač potrebno postaviti začasnega zastopnika. Edino tako je varovana pravica stranke do izjave in sodelovanja v postopku. V nadaljevanju pritožbe prereka obstoj terjatve zaradi zastaranja in dejstva, ker je bil v času od 4. 7. 1998 do leta 2005 v zaporu v Italiji, zato dolga ni mogel napraviti. Kot bistveno poudarja, da mu ni bil vročen noben sklep o izvršbi in na nobeni povratnici tudi ni njegovega podpisa. Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila stranki pisanja vročena. Brez podpisa prejemnika povratnica ne more biti dokaz o vročitvi sklepa o izvršbi. Smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da se njegovemu predlogu ugodi in potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz uradne evidence - seznama naslovov (l. št. 29) je razvidno, da je dolžnik imel v času vročitve sklepa o izvršbi marca 2005 prijavljeno zgolj stalno prebivališče na naslovu D. c. 79/c, M.. Sodišče je zato pravilno na podlagi 140. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odredilo, da se sklep o izvršbi dolžniku vroči na tem naslovu - stalnem prebivališču dolžnika. Iz vročilnice (pripete k l. št. 6) je razvidno, da je vročevalec poizkušal dolžniku vročiti sodno pošiljko prvič 12. 3. 2005 in drugič dne 14. 3. 2005 skladno s takrat veljavnima določbama 141. in 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžnik sodne pošiljke v 15 dneh od zadnjega obvestila ni dvignil (tako izhaja iz oznake vročevalca na sodni pošiljki), je bila sodna pošiljka vrnjena sodišču, ki je pravilno štelo, da je vročitev opravljena. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč vzpostavlja fikcijo vročitve za primer, če naslovnik v 15 dneh od puščenega drugega obvestila pisanja ne dvigne. Kot čas vročitve pa se šteje dan, ko je vročevalec pustil obvestilo.(1)

5. Vročilnica kot javna listina (2) (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje. V konkretnem primeru vročilnica izkazuje, da dolžnik pošiljke ni dvignil in da sta bili dolžniku puščeni obvestili o sodni pošiljki s poukom o posledicah, če pošiljke v roku ne bo dvignil. V posledici teh dejstev je v skladu z zakonsko določbo 142. in 141. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nastopila fikcija vročitve. Kljub temu, da na vročilnici ni podpisa prejemnika, kar kot bistveno izpostavlja pritožba, sodna pošiljka šteje za vročeno dolžniku, saj je bila vročitev opravljena po določbah 142. v zvezi s 141. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki vzpostavljajo fikcijo vročitve.

6. Dolžnik neuspešno izpodbija zaključek sodišča, da mu je bila sodna pošiljka vročena, s trditvami, da je bil odsoten iz naslova bivališča in da zato sodišče nezakonito šteje, da mu je bil sklep o izvršbi vročen. Dolžnik s trditvami, ki jih ponavlja v pritožbi, da je bil v času vročanja v zaporu v Italiji, zgolj pavšalno zatrjuje odsotnost, ne da bi določno opredelil čas, da je bil v zaporu v času vročitve sodne pošiljke, ter za trditve predložil ustrezne dokaze. Iz predloženih dokazil namreč izhaja le, da se je dolžnik 18. 6. 2001 nahajal v zaporu v Italiji (priloga B2) in da je bilo njegovemu predlogu za prenos izvršitve kazni ugodeno z odločbo iz leta 2002 (priloga B3). S temi trditvami in dokazi dolžnik ni uspel izkazati, da je bil v času vročitve odsoten iz naslova prebivališča ter izpodbiti zakonske domneve, ki jo izkazuje vročilnica.

7. Predvsem pa nikakor ni prezreti, da dolžnik v pritožbi sam navaja, da je bil v času od 4. 7. 1998 do leta 2005 v zaporu v Italiji in ne zatrjuje, da je bil v zaporu tudi v mesecu marcu 2005, torej v času vročitve, kot tudi ne, da je v času vročanja dejansko prebival na drugem naslovu.(3)

8. Neutemeljeno se dolžnik sklicuje na določbo 143. člena ZPP. Ta ureja situacijo, če je vročevalcu lahko znano, da se naslovnik zaradi odsotnosti ne bo mogel pravočasno seznaniti s sodnim pisanjem. Le v tem primeru fiktivna vročitev ne pride v poštev in se pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik.

9. V obravnavani zadevi je vročevalec na sodni pošiljki označil, da prejemnik pošiljke ni dvignil in ne da je prejemnik odsoten, zato se šteje, da je bila dolžniku pošiljka vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Če namreč vročevalec ne izve, da naslovnik pisanja ne bo mogel pravočasno sprejeti, in opravi vročitev, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti, pa čeprav se nato stranka dejansko ni pravočasno seznanila s sodnim pisanjem. V takšnem primeru pride v poštev vrnitev v prejšnje stanje. Da stranka z zahtevo uspe, pa mora izkazati, da je do zamude pri opravi dejanja (v konkretnem primeru vložitve ugovora) prišlo iz upravičenega vzroka.

10. Ker dolžnik tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, ki jo izkazuje vročilnica, da mu je bila sodna pošiljka vročena s tako imenovano fikcijo vročitve, saj ni uspel dokazati, da je bil v času vročitve odsoten iz naslova prebivališča, je pritožba neutemeljena.

11. Nerelevantne za presojo izpodbijanega sklepa so trditve, da terjatev ne obstoji. Dolžnik ni uspel s predlogom za razveljavitev potrdila pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v katerem je obstoj te terjatve ugotovljen. Ponovna presoja glede na pravnomočno odločitev zato ni dopustna (načelo formalne legalitete).

12. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Fikcija je v tem, da se vročitev šteje za opravljeno, če pisanje ni dvignjeno v roku. Naslovniku je glede na puščeni obvestili v veliki meri omogočeno in zagotovljeno, da se s sodnim pisanjem dejansko pravočasno seznani (realna domneva, da se bo naslovnik pravočasno seznanil s pošiljko).

Op. št. (2) : Kot dokaz opravljene vročitve služi potrdilo, ki ga ZPP imenuje vročilnica, iz katere sledi, da je navedeni vročevalec naslovniku v določenem kraju in času, na določen način vročil pisanje.

Op. št. (3) : Sodišče je z vpogledom v spis I Ip 247/2014 ugotovilo še, da je dolžnik v vlogi navedel, da se je v zaporu nahajal do leta 2005 oziroma, da mu je kazen potekla 23. 2. 2005.