Jedro

Pritožba je utemeljena tudi glede nadaljnje postavke, in sicer priznanega dodatka plačila za delo v okviru deficitarnega področja, podpodročja ali jezika iz 47.a člena Pravilnika v zvezi s Sklepom o deficitarnih področjih in podpodročjih sodnega izvedenstva in deficitarnih jezikih sodnega tolmačenja. Ker strokovnjakinji nista izvedenki, do tega dodatka nista upravičeni.

19.Po povedanem je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je strokovnjakinja A. A. upravičena do plačila 255,00 EUR za študij spisa, 51,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, 357,00 EUR za pregled, 262,50 EUR za zelo zahtevno pisno izdelavo izvida in mnenja ter 18,51 EUR za materialne stroške, kar je skupaj 944,01 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek sedaj pravilno glasi:

"I. Strokovnjakinji za psihologijo A. A., DŠ: 1, ki opravlja neodvisno samostojno dejavnost pod firmo B., (naslov 1), se odmeri nagrada v znesku 944,01 EUR.

20.Strokovnjakinja C. C. je upravičena do plačila 255,00 EUR za študij spisa, 51,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, 280,50 EUR za pregled predlagatelja, 280,50 EUR za pregled nasprotne udeleženke, 262,50 EUR za zelo zahtevno pisno izdelavo izvida in mnenja ter 22,59 EUR za materialne stroške, kar je skupaj 1.152,09 EUR. K temu znesku je treba prišteti še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85% bruto zneska osebnega prejemka strokovnjakinje, zmanjšanega za 10% normiranih stroškov, ki znaša 91,76 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 6,11 EUR, kar je skupaj 1.249,96 EUR.

II. Strokovnjakinji za psihologijo C. C., DŠ: 2, (naslov 2), se odmeri nagrada v znesku 1.152,09 EUR.

II. Strokovnjakinji A. A. in C. C. nista zavezanki za DDV.

III. Od odmerjenega bruto zneska za opravljeno delo in povrnitev stroškov v znesku 1.152,09 EUR strokovnjakinje C. C., zmanjšanega za 10% normiranih stroškov, je treba obračunati in plačati 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 91,76 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 6,11 EUR.

21.Plačilo izvedenine v znesku 944,01 EUR in 1.249,96 EUR izvrši finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Mariboru iz sredstev predujma, ki sta ga založila udeleženca. Ker sta udeleženca založila skupen predujem v znesku 4.000,00 EUR, se plačilo izvedenine v celoti krije iz tega predujma. Plačilo se izvede na račun strokovnjakinj najpozneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa.

IV. Plačilo zneska 944,01 EUR izvrši finančno-računovodska služba Okrožnega sodišča v Mariboru iz sredstev predujma na transakcijski račun strokovnjakinje A. A. št. 3, odprt pri UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d.

V. Plačilo skupnega zneska (vključno z 8,85% prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 0,53% prispevkom za poškodbe pri delu in poklicne bolezni) 1.249,96 EUR izvrši finančno-računovodska služba Okrožnega sodišča v Mariboru iz sredstev predujma na transakcijski račun strokovnjakinje C. C. št. 4, odprt pri OTP d.d. (prej NKBM d.d.)

VI. Plačilo se izvede v roku 45 dni od izdaje tega sklepa."

22.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

23.Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o nagradi strokovnjakinj psihologije, in sicer, da se strokovnjakinji za psihologijo A. A. odmeri nagrada v znesku 1.805,76 EUR (točka I izreka), strokovnjakinji za psihologijo C. C. pa nagrada v znesku 2.115,84 EUR (točka II izreka), nadalje je ugotovilo, da strokovnjakinji nista zavezanki za plačilo DDV (točka III izreka) in da je od odmerjenega bruto zneska plačila za delo in povrnitev stroškov v znesku 2.115,84 EUR strokovnjakinje C. C., zmanjšanega za 10% normiranih stroškov treba obračunati in plačati 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 168,53 EUR in 0,53% prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 10,09 EUR (točka IV izreka), nadalje, da se plačilo v znesku 1.805,76,76 EUR strokovnjakinji A. A. nakaže na njen transakcijski račun (točka V izreka), strokovnjakinji C. C. znesek 2.294,46 EUR na njen transakcijski račun (točka VI izreka) ter predlagatelju in nasprotni udeleženki naložilo, da plačata manjkajoči predujem za izvedensko mnenje, vsak v znesku 50,11 EUR (točka VII izreka).

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Pritožba sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker predlagatelju ni vročilo stroškovnikov, ki sta ju predložili strokovnjakinji, s čimer je kršilo tudi njegovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS). Nadalje pritožba izpostavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep ni obrazložen in je posledično nerazumljiv ter ni mogoče preveriti, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Ker strokovnjakinji nista izvedenki, posledično ni mogoče uporabiti določb Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik). V nadaljevanju pritožbe predlagatelj pojasnjuje, zakaj strokovnjakinji nista upravičeni do plačila po posameznih stroškovnih postavkah in se zavzema za ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Zveza:

3.Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15

6.V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP se sodišče druge stopnje opredeli le do tistih navedb v pritožbi, ki so odločilnega pomena.

7.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana odločitev ni obremenjena z uradoma upoštevanimi niti s procesnimi kršitvami, ki jih uveljavlja pritožba. Čeprav sodišče prve stopnje predlagatelju pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo stroškovnika, ki sta ga predložili strokovnjakinji, bi se lahko predlagatelj s stroškovnikom seznanil, saj je bil priložen v sodnem spisu. Hkrati pa iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, kakšni stroški so bili priglašeni in v kakšni višini, tako da predlagatelju ni bila kršena pravica do izjave, niti pravica do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu URS.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

8.Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je podana le v primeru, ko sklepa zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima. Sodišče prve stopnje je namreč odgovorilo in se opredelilo do vseh bistvenih vprašanj v zvezi z odmero stroškov strokovnjakinjama.

9.Še manj utemeljen je očitek o obstoju kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana le v primeru, če pride do tehnične napake - napačnega prenosa nekega podatka v obrazložitev, pri čemer je bistveno, da se sodišče pri tem vrednostno ne opredeljuje, torej ne izvaja dokazne ocene, kajti kršitev slednje je samostojen, ločen pritožbeni razlog. Pritožba sploh ne pojasni, v čem naj bi se kazala ta kršitev.

10.V konkretnem primeru ni sporno, da strokovnjakinji, ki sta izdelali izvedensko mnenje, v času izdelave nista bili izvedenki. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je v takih primerih pravico do plačila za opravljeno delo treba presojati po splošnih načelih obligacijskega prava in nagrado odmeriti v višini, dogovorjeni med sodiščem in strokovnjakom, oziroma določiti po vnaprej znanemu ceniku ali višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta pred izdelavo izvedenskega mnenja založila predujem za izdelavo izvedenskega mnenja.

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 47, 47/4, 47a

11.Ker mnenja zaradi pomanjkanja izvedencev ni mogel izdelati izvedenec, je sodišče prve stopnje imenovalo navedeni strokovnjakinji, ki sodišču nista poslali ponudbe za izdelavo izvedenskega mnenja, ampak sta po izdelanem mnenju poslali stroškovnika, ki sta ju izdelali na podlagi določb Pravilnika. Posledično sodišče prve stopnje ni odločalo o plačilu stroškov na podlagi ponudbe (na osnovi vnaprej znanega cenika), ampak je odločalo o plačilu v višini, kot se običajno plačuje za tako delo - torej po Pravilniku. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da stroški za izdelavo izvedenskega mnenja v nobenem primeru ne bi bili nižji od stroškov, priznanih po Pravilniku. Posledično je v nadaljevanju presojalo, ali so utemeljene pritožbene navedbe predlagatelja, ki se nanašajo na višino priznanih stroškov.

12.Izpodbijana odmera nagrade in stroškov temelji na stroškovnikih, v katerih sta strokovnjakinji podali specificiran in obrazložen obračun posameznih priglašenih postavk.

13.Strokovnjakinji sta po oceni sodišča druge stopnje, delo, ki jima je bilo naloženo, opravili. Pri tem sta morali pregledati več kot 500 strani spisa. Spis sta morali študirati obe, saj drugače ne bi mogli izdelati mnenja. Sodišče druge stopnje ne dvomi, da strokovnjakinji ne bi pregledali celotnega spisa, saj se drugače z zadevo ne bi mogli seznaniti. Posledično pritožben očitek, ki se nanaša na priznanih 255,00 EUR za študij spisa (za vsako strokovnjakinjo), ni utemeljen.

Pridruženi dokumenti:*

14.Neutemeljen je tudi pritožben očitek, ki se nanaša na 51,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, do katerega sta upravičeni, ker sta za izdelavo izvedenskega mnenja morali zbrati dodatno dokumentacijo (za kar sta imeli pooblastilo v sklepu, s katerim sta bili imenovani in dodatne dokumentacije nista zbirali nedovoljeno, kot zmotno meni pritožba).

15.Neutemeljen je pritožben očitek za nagrado za pregled, in sicer za A. A. v znesku 357,00 EUR in C. C. v dveh zneskih po 280,50 EUR. Čeprav mld. otrok ni želel opraviti pregleda skupaj s predlagateljem, to ne pomeni, da lahko predlagatelj plača le tisti pregled, ki se nanaša nanj, kot zmotno meni pritožba. Upoštevajo se namreč vsi pregledi, ki so bili potrebni za izdelavo izvedenskega mnenja oziroma so bili opravljeni v konkretni zadevi.

16.Neutemeljena je pritožba v delu, ko navaja, da izvedensko mnenje ni bilo zelo zahtevno. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, zakaj sta strokovnjakinji upravičeni do plačila za zelo zahtevno mnenje, s čimer sodišče druge stopnje soglaša, saj gre za kompleksno in psihodiagnostično obsežno zadevo in je bila potrebna celostna ocena. Skladno s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika je zahtevnost mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Pri nagradi za pisno izdelavo izvedenskega mnenja Pravilnik razlikuje med manj zahtevnim, zahtevnim, zelo zahtevnim in izjemno zahtevnim mnenjem. Načeloma velja, da po strokovnih kriterijih Komisije za sodno izvedenstvo klinične psihološke stroke izvedenci klinične psihologije svoja mnenja, ki vključujejo več oseb, vrednotijo kot zelo zahtevna. V predmetni zadevi sta strokovnjakinji pri svojem delu morali podati presoje odnosa z vsakim staršem posebej, psihološko oceno otroka ter ocene osebnosti in starševskih kompetenc vsakega od staršev. Morali sta odgovoriti na veliko zahtevnih vprašanj, izvedba naloge je od njiju zahtevala poglobljen in obsežen študij ter analizo. Poleg vsebinske zapletenosti je v konkretnem primeru kot pomemben dejavnik, ki vpliva na stopnjo zahtevnosti mnenja, treba upoštevati veliko konfliktnost družinske situacije in čustveno prizadetost otroka. Glede na to je presoja o zahtevnosti izvedenskega mnenja, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, torej pravilna.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

17.Ima pa prav pritožba, da strokovnjakinji nista upravičeni do dvakratnega plačila za izdelavo zelo zahtevnega pisnega mnenja v znesku 525,00 EUR, saj sta obe izdelali eno mnenje, zaradi česar obema skupaj pripada plačilo v znesku 525,00 EUR, kar pomeni, da na eno odpade znesek 262,50 EUR.

18. Pritožba je utemeljena tudi glede nadaljnje postavke, in sicer priznanega dodatka plačila za delo v okviru deficitarnega področja, podpodročja ali jezika iz 47.a člena Pravilnika v zvezi s Sklepom o deficitarnih področjih in podpodročjih sodnega izvedenstva in deficitarnih jezikih sodnega tolmačenja. Ker strokovnjakinji nista izvedenki, do tega dodatka nista upravičeni.