Jedro

Namen preklica darilne pogodbe zaradi obdarovalčeve stiske je varovanje njegovega premoženjskega stanja. Odločilno je, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Če živi v enakih razmerah kot pred sklenitvijo darilne pogodbe, o spremenjenih razmerah oziroma njegovem obubožanju ni mogoče govoriti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za vrnitev traktorja Tomo Vinkovič in betonskega mešalca LIV ali plačilo 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter za ugotovitev, da je darilna pogodba med pravdnima strankama, sklenjena 15.11.2010, preklicana v delu, ki se nanaša na parc. št. 438/1 in 429/1 k. o. X. ter za plačilo pravdnih stroškov. Pravdne stroške tožene stranke v višini 1.259,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je naložilo v plačilo tožeči stranki.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ter plačilom pravdnih stroškov. Napačna je odločitev o vrnitvi premičnin. Slednje niso bile predmet darilne pogodbe, niso bile dejansko izročene, niso bile predmet nobenega pravnega posla. Tožeča stranka tožencu ni podarila kmetije niti traktorja in mešalca, pač pa samo nepremičnine. Soglašala je, da jih toženec lahko uporablja do preklica. Noče jih vrniti tožnici, ker ima slednja novega prijatelja. Delni preklic darilne pogodbe je utemeljevala z ogroženim svojim preživljanjem in veliko nehvaležnostjo obdarjenca. Zmotna je ocena o nespremenjenem premoženjskem stanju tožnice. Poslabšalo se je, kar zaradi vedno slabšega zdravstvenega stanja ne more več obdelovati vrta. Vso hrano in drva mora kupovati. Protispisne so ugotovitve, da ne vrača kredita pri H, d.d. Pomoč D. S. je nerelevantna. Osnovni razlog za delni preklic darilne pogodbe je velika nehvaležnost tožene stranke. Ta je dokazana. Obdarjenec in njegova sestra ne želita imeti stikov s tožnico (njuno materjo) in ji ne želita nuditi pomoči. Sama ju ni spodila iz hiše. Kontrolirati želita njeno osebno življenje. Gre jima le za premoženjske koristi. Drži, da je tožnica v slabih odnosih z obema otrokoma, a se velika nehvaležnost nanaša predvsem na toženca, ker je samo on stranka darilne pogodbe. Noče ji priskrbeti drv, kot je bilo to dogovorjeno. Začel je sekati gozd. Že to zadošča za preklic darilne pogodbe. Novi prijatelj tožnice ne more biti razlog za vrnitev preklica darila. Gre za osebno intimno pravico oziroma svoboščino tožnice, da sama odloča o tem, s kom se druži. 3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži, da vtoževani premičnini nista bili predmet zapisa darilne pogodbe z dne 15.11.2010, ki je bila nesporno pisno sklenjena med pravdnima strankama in ki je predmet tega postopka. Da je bila predmet navedene darilne pogodbe celotna kmetija, ki jo je tožnica podedovala po pokojnem možu oziroma očetu tožene stranke, da sta bili obe premičnini za časa zapustnikovega življenja in ob sklenitvi darilne pogodbe že na tej kmetiji, da sta tam ostali tudi po sklenitvi darilne pogodbe in da sta se ves čas uporabljali za delo na kmetiji, ki jo je obdarovanec prevzel v posest že pred sklenitvijo darilne pogodbe, in da tožeča stranka temu ni nasprotovala, se je sodišče zanesljivo prepričalo že z zaslišanjem same tožnice ter z zaslišanjem toženca in prič. Zato pritožnica teh dejanskih ugotovitev ne more omajati z drugačnimi pritožbenimi navedbami, ki zanikajo sklenitev darilne pogodbe, izročitev v posest, oziroma ki kot prepozno in neupoštevno novoto ponujajo razlago o prekariju (dovoljenju za uporabo premičnin do preklica). Ker na prvi stopnji ni bilo takih navedb, pritožnica pa v pritožbi tega ne opraviči, jih na pritožbeni ravni ni mogoče upoštevati in nanje ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. Glede na opisane dejanske ugotovitve je pravilna ocena in ugotovitev sodišča, da tožnica na vtoževanih premičninah ni dokazala svoje lastninske pravice. Vrnitveni zahtevek je zavrnjen ob pravilni uporabi 60. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Na njih je lastninsko pravico pridobil toženec s sklenitvijo pisne darilne pogodbe za kmetijo. V pravnem smislu gre namreč za pritikline – premičnine, ki so namenjene gospodarski rabi kmetije. Slednje v dvomu delijo usodo glavne stvari (drugi odstavek 17. člena SPZ). Na podlagi darilne pogodbe za nepremičnine se na obdarjenca prenese tudi lastninska pravica na pritiklinah, če jih pogodbeni stranki posebej ne izvzameta. Tega v obravnavanem primeru sodišče ni ugotovilo. Torej je toženec kot obdarjenec postal lastnik v darilni pogodbi navedenih nepremičnin in hkrati lastnik njihovih pritiklin, čeprav niso bile posebej navedene v zapisu darilne pogodbe. Drugačno pritožbeno naziranje je zmotno in ga je treba zavrniti.

7. Tudi odločitev o delnem preklicu darilne pogodbe je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu. Tožnica je utemeljevala preklic darilne pogodbe zaradi zatrjevane premoženjske stiske (539. člen Obligacijskega zakonika – OZ) in zaradi hude nehvaležnosti toženca kot obdarjenca (540. člen OZ). Pritožbeno sodišče se strinja z oceno in ugotovitvijo sodišča prve stopnje, pojasnjeno v pravilnih, popolnih in prepričljivih razlogih sodbe, da ni dokazala nobenega od navedenih razlogov.

8. Namen preklica darilne pogodbe zaradi obdarovalčeve stiske je varovanje njegovega premoženjskega stanja. Odločilno je, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Če živi v enakih razmerah kot pred sklenitvijo darilne pogodbe, o spremenjenih razmerah oziroma njegovem obubožanju ni mogoče govoriti. Prav slednje je sodišče prve stopnje ugotovilo v obravnavanem primeru. Z zaslišanjem strank in prič se je prepričalo, da ima tožnica tako kot ob sklenitvi darilne pogodbe tudi po tem enake vire dohodkov (pokojnino po pokojnem možu) in premoženje (nepremičnine) ter da ji pri preživljanju na novo pomaga tudi novi prijatelj. Tako se izkaže, da je pravilna ocena in ugotovitev, da se njene razmere niso poslabšale in da preklic darila zaradi njene stiske ni utemeljen. Pritožnica šele v pritožbi prvič opozarja na svoje slabo zdravstveno stanje, ki naj bi ji onemogočalo pridelovanje zelenjave in vplivalo na njene slabše gmotne razmere. Tudi teh okoliščin na prvi stopnji ni omenjala in jih sodišče ni moglo upoštevati. Pritožbenemu sodišču pa nanje ni treba odgovarjati, ker gre za prepozne, neopravičene in neupoštevne novote. Kar zadeva pritožbene navedbe o odplačevanju kredita, pa je treba pritožbi odgovoriti, da že iz zaslišanja tožeče stranke na prvi stopnji izhaja, da je navedene obveznosti odplačevala še pred izdajo sklepa o dedovanju po zapustniku – torej še pred sklenitvijo obravnavane darilne pogodbe. Torej se zaradi teh okoliščin njeno premoženjsko stanje glede na stanje ob sklepanju darilne pogodbe ni poslabšalo in je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje v celoti pravilna.

9. Temeljna moralna načela nalagajo obdarjencu, da mora biti darovalcu hvaležen za darilo. Za preklic darila po prvem odstavku 540. člena OZ ne zadošča vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnosti. Njegovo ravnanje proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu mora biti tako zavržno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal. Pri presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti je treba celovito ocenjevati vse okoliščine in dejanja med obdarjencem in darovalcem.

10. Sodišče je z zaslišanjem strank in prič ugotovilo, da je po sklenitvi darilne pogodbe tožena stranka vsestransko pomagala tožnici, da je prišlo do prepirov med njima zaradi novega prijatelja tožeče stranke in alkohola in da so se odnosi zaradi tega poslabšali ne le med tožnico in tožencem, pač pa tudi med tožnico in njeno hčerko. Pritožnica to dejstvo izrecno priznava. V pritožbi obema otrokoma očita spore zato, ker kontrolirata njeno življenje. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča in ne pritožnice, da so vzroki za poslabšanje odnosov med pogodbenikoma v znatni meri na strani tožnice same, ker je otroka zaradi nesprejemanja njenega prijatelja spodila od hiše in ker sama odklanja njuno pomoč. Pritožbene trditve, da ji otroka ne želita pomagati, so po celoviti dokazni oceni vseh v postopku zaslišanih strank in prič pravilno zavrnjeni. Pritožnica je namreč sama priznavala toženčevo pomoč pred prepirom zaradi njenega novega prijatelja in alkohola.

11. Ugotovljeno dejansko stanje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne daje podlage za ugotovitev o hudi nehvaležnosti obdarjenca. Prepiri in opuščanje medsebojnih stikov, h katerim prispevata obe pogodbeni stranki, in obdarjenčevo neodobravanje (drugačnega) načina darovalčevega življenja po sklenitvi darilne pogodbe ne pomeni obdarjenčeve velike nehvaležnosti.

12. To velja tudi za v pritožbi zatrjevano nespoštovanje dogovorov o zagotavljanju drv za ogrevanje, če bi se tožnica nanj pravočasno sklicevala, pa se ni. O tem je namreč le izpovedovala. Trditev pa ni podala. Sodišče je pri odločanju zaradi razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP) vezano na dejanski okvir, ki ga zatrjujeta stranki. Za podlago svoje odločbe ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranki nista zatrjevali. Ker trditvene podlage o nespoštovanju dogovorov med darovalko in obdarjencem ni bilo, ga sodišče ni bilo dolžno ugotavljati in ocenjevati v okviru presoje velike nehvaležnosti obdarjenca.

13. Pritožbenih razlogov torej ni. V okviru podane trditvene in dokazne podlage strank so pravilno in popolno ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva, odločitev pa je sprejeta ob pravilni uporabi 539. in 540. člena OZ. Ker sodba tudi ni obremenjena z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, jo je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

14. Pritožnica ni uspela s pritožbo. Zato ni upravičena do pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).