Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Višina osnovnega kapitala, ki je vpisan v sodni register, ne odraža plačilne ne(sposobnosti) dolžnika, niti ni iz tega podatka mogoče sklepati o višini dolžnikovega premoženja. Zato razmerje med višino terjatve in višino osnovnega kapitala ni primerljivo.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe v zavarovanje upnikove terjatve iz sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, opr. št. Ig 2001/03652 z dne 26.4.2001. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz pritožbenih razlogov iz 1.,2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi z 9. in
15. členom ZIZ ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu upnika in izda predhodno odredbo, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da upnik s trditvami v predlogu ni izkazal verjetne nevarnosti, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena ZIZ), če sodišče ne izda predhodne odredbe z vknjižbo predznambe zastavne pravice na dolžniku lastni nepremičnini in s prepovedjo dolžniku, da razpolaga z denarnimi sredstvi, ki jih ima na transakcijskih računih do višine 2.448.368,12 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov zapadlosti do plačila.
Smiselno zatrjevan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni podan. Ali so podani pogoji za izdajo predhodne odredbe, je sodišče prve stopnje presojalo na podlagi trditev predlagatelja v točki III predloga. Ker upnik za svoje trditve ni predlagal nobenega dokaza, je zaključilo, da gre zgolj za domneve upnika, da bo dolžnik celotno svoje premoženje odtujil in tako preprečil upniku, da bi se poplačal, ko bo zoper dolžnika pridobil izvršilni naslov. Na podlagi domnev pa sodišče prve stopnje ni moglo niti s stopnjo verjetnosti sklepati, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik bi moral za uspešno uveljavitev svojega predloga predlagati tudi ustrezne dokaze za trditve, na katere opira predlog (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožnikov očitek, da bi sodišče že z vpogledom v javne podatke sodnega registra lahko ugotovilo, da ima dolžnik 2.100.000,00 SIT osnovnega kapitala, ki v primerjavi z višino terjatve upnika do dolžnika sama po sebi vzbuja upravičeno skrb, če bo dolžnik sposoben plačati terjatev upnika, je neutemeljen. Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov (prvi odstavek 406. člena ZGD). Višina osnovnega kapitala, ki je vpisana v sodni register, ne odraža plačilne (ne)sposobnosti dolžnika, niti ni iz tega podatka mogoče sklepati o višini dolžnikovega premoženja. Zato razmerje med višino terjatve, ki naj se zavaruje in višino v sodni register vpisanega osnovnega kapitala dolžnika, ni primerljivo in so pritožbene trditve v tej smeri neupoštevne.
Pritožnik zmotno meni, da sodišče lahko izda predhodno odredbo, če upnik izkaže, da dolžniku s predlagano predhodno odredbo ne bi nastale nobene škodljive posledice, upnik pa izkaže, da bi zanj lahko nastale hudo škodljive posledice. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer navedlo, da je upnik s takimi trditvami zgolj citiral zakonsko besedilo; pritožbeno sodišče pa še dodaja, da gre za dikcijo pogojev za izdajo začasne odredbe, ki pa je ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah, nima. Sklicevanje na pogoje za izdajo druge vrste zavarovanja terjatev pa je neupoštevno.
Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek
350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške.