Jedro

Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu z 53. členom ZIZ, sodišče pošlje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28.6.1998, opr.št. I K 75/96, dolžniku naložilo plačilo upnikove terjatve v višini 60.000,00 SIT. Če dolžnik navedene upnikove terjatve ne bi plačal v 8 dneh, je sodišče zoper dolžnika dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge stalne denarne prejemke, na dolžnikove premične stvari ter na druga dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na kateremkoli žiro, deviznem, tekočem ali kakšnem drugem računu.

Zoper navedeni sklep je dolžnik podal pravočasen ugovor, v katerem navaja, da obtožnice Okrožnega sodišča sploh in videl in da mu je bila zaradi tega že pred začetkom glavne obravnave onemogočena obramba. Tudi med glavno obravnavo ni imel možnosti, da bi se branil. Nazadnje pa mu je bilo onemogočeno pravočasno dobiti v roke sodbo, zoper katero bi se lahko pravočasno in utemeljeno pritožil. Sodišče mu je namreč odločbo pošiljalo na naslov P. 16, kjer je lastnica stanovanja in poštnega nabiralnika H. N., ki je v zadevi nastopala kot tožnica. Kljub njegovemu opozorilu mu sodišče sodbe ni poslalo v službo. Zaradi kršitev postopka se je dvakrat pritožil in bil obakrat zavrnjen.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je v skladu z določilom drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

V drugem odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti ugovor obrazložen ter da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Za utemeljen ugovor mora torej dolžnik poleg dejstva navesti še dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, ker dolžnik v konkretnem primeru v ugovoru oziroma pritožbi podaja le dejanske navedbe, ne ponuja pa zanje nobenih dokazov, je potrebno že iz tega razloga njegov ugovor šteti za neutemeljen in ga kot takega zavrniti.

Vendar pa bi bilo potrebno dolžnikov ugovor zavrniti tudi, če bi dolžnik za svoje navedbe o tem, da je kazensko sodišče kršilo pravila kazenskega postopka, v obravnavanem ugovoru oziroma pritožbi ponudil dokaze. Že dolžnik sam v ugovoru navaja, da se je zoper sodbo kazenskega sodišča dvakrat pritožil ter bil obakrat zavrnjen, poleg tega pa je na zadevni sodbi klavzula o pravnomočnosti z dne 29.9.1998. Glede na to, da je zadevna sodba takrat postala pravnomočna, je do sedaj tudi rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti že potekel. Iz tega izhaja, da je sodba kazenskega sodišča, v zvezi s katero dolžnik ugovarja, izvršljiva po prvem odstavku 19. člena ZIZ. Ker dolžnik ne ponuja nobenega dokaza o tem, da bi bila zadevna odločba zaradi navedenih kršitev, ki naj bi jih storilo kazensko sodišče, kasneje razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, ni za konkretno izvršbo nobenih ovir. Njegov ugovor je zato tudi vsebinsko neutemeljen in ga je tudi iz tega razloga potrebno zavrniti.