Jedro

Čeprav v obravnavanem primeru ne gre za majhne količine konoplje, zgolj količina ob odsotnosti vsakršnega personalnega in materialnega dokaza ali indica, ki bi govoril v prid takim zaključkom, ne more predstavljati zadostne podlage utemeljenemu sumu, ki se za uvedbo preiskave zahteva.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva KT 2 zoper M.K. v smeri kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1B. Sklenilo je še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter potrebni izdatki osumljenke in potrebni izdatki ter nagrada njenega zagovornika bremenijo proračun.

Zoper takšen sklep je vložila pritožbo okrožna državna tožilka svetnica D.Š. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 373. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 370. člena ZKP. Predlaga, da se pritožbi ugodi in uvede zahtevano preiskavo zoper osumljeno M.K. zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.

Zagovornik osumljene je podal na pritožbo državne tožilke odgovor v katerem izraža nestrinjanje, da količina konoplje že sama kaže na namen prodaje. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo okrožne državne tožilke zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP se preiskava začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. „Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, prav tako ne predpisuje dokaznih standardov. Zato jih s posameznimi odločitvami ustvarja ustavna in sodna praksa. Toda utemeljen sum lahko izvira le iz retrospektivno prognostičnega sklepanja, ki vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Takšna verjetnost pa se presoja z vidika sporočljivosti in preverljivosti posameznih dejstev. V fazi odločanja, ali naj se začne zoper določeno osebo preiskava, je seveda treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek. Slednje pomeni, da za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.“(1) Iz razlogov zunajobravnavnega senata, ki je pritrdil nestrinjanju preiskovalnega sodnika z uvedbo preiskave, je razvidno, da je senat zahtevo za preiskavo zavrnil, ker ni izkazan osumljenkin namen konopljo prodajati. Kot je navedel v izpodbijanem sklepu, čeprav v obravnavanem primeru ne gre ravno za manjhne količine konoplje, pa zgolj količina sama zase, ob odsotnosti vsakršnega personalnega in materialnega dokaza ali indica, ki bi govoril v prid takim zaključkom, ne more predstavljati zadostne podlage utemeljenemu sumu, ki se za uvedbo preiskave zahteva. Nobenih podatkov ni, da bi bila osumljenka že kdaj obravnavana zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov povezanih s prepovedanimi drogami, v svojem zagovoru pa je pojasnila, da bi konopljo potrebovala za pripravo kreme za zdravljenje težav s kožo, o katerih se je preiskovalni sodnik ob njenem zaslišanju tudi sam neposredno prepričal, svoje navedbe pa je podkrepila tudi z zdravstveno napotnico in kremo izdano s strani osebne zdravnice ter internetnim člankom z navodili za izdelavo takih preparatov. Kot je še navedlo, je v izjavi, ki jo je kot osumljenec dal policiji, to potrdil tudi njen prijatelj J.S., ki je bil ob kontroli in zasegu konoplje s strani policije skupaj z osumljenko v avtu. Nobene od navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija, odločitvi sodišča prve stopnje pa pritrjuje tudi edini dokazni predlog v zahtevi za preiskavo in sicer, da bo v preiskavi potrebno zaslišati J.S. (kot je razvidno iz zahtevka za preiskavo, je državna tožilka ovadbo zoper J.S. zavrgla), ob čemer ni niti navedeno o čem konkretno naj bi priča izpovedala.

Državna tožilka, ki se ne strinja s presojo sodišča prve stopnje o neobstoju dokazov o osumljenkinem namenu prodaje droge, izpostavlja, da količino konoplje predstavljajo predvsem vršički, ki prvenstveno služijo omamljanju in ne izdelavi krem, po mnenju tožilke pa še posebej kažeta na namen prodaje dejstvi, da je osumljenka vršičke obrezovala na javnem kraju, čeprav bi to lahko, brez vsakršnih rizikov, počela doma ter še, da se konopljine kreme dobijo v prosti prodaji. Pritožbeno sodišče ne razume, kaj želi državna tožilka s tem povedati. Nikakršne logične povezave namreč ni videti v obrezovanju vršičkov na javnem kraju z namenom prodaje, še posebej, ker bi to, kot ugotavlja že sama državna tožilka, lahko osumljenka brez vsakršnega tveganja počela doma, prav tako takšne povezave ne vzpostavlja dejstvo, da se konopljine kreme dobijo v prosti prodaji, še posebej, ker tudi tožilka sama ne dvomi v osumljenkine težave s kožo. Četudi se osumljenkin zagovornik v odgovoru na pritožbo Okrožnega državnega tožilstva ne strinja z navedbo tožilke, da se vršički konoplje uporabljajo predvsem za omamljanje ter izpostavlja, da se ravno vršički uporabljajo tudi za izdelavo kreme, saj sicer krema ali olje ne vsebuje učinkovitih sestavin, takšna navedba tožilke za odločitev v obravnavani zadevi niti ni bistvena. Tudi iz pritožbenih navedb državne tožilke je namreč razumeti, da z navedbo „predvsem vršičkov, ki prvenstveno služijo omamljanju, ne izdelavi krem“ ne izključuje drugih načinov uporabe, torej tudi za izdelavo krem. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da v spisovnem gradivu ni zadostne podlage za uvedbo preiskave in je zato ob uporabi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 98. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 96. člena ZKP.

op. št. 1: Tako sodba I Ips 10349/2009-154 z dne 14.7.2011 točka 10 obrazložitve.