Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo glede na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o obsegu pooblastila prokurista, na katero utemeljeno opozarja pritožba, postopati po členu 108 ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnika in dolžniku naložilo, da je dolžan povrniti upnici nadaljnje izvršilne stroške v znesku 553,92 EUR v roku osem dni. Tako je odločilo, ker je pooblastilo odvetniku za vložitev ugovora dal prokurist in ne zakoniti zastopnik. Prokurist po določbi 33. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) ni zastopnik družbe, ampak je samo pooblaščenec stranke. Prokura je posebna oblika splošnega poslovnega pooblastila, ki ga podeli gospodarska družba eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Obseg prokure je določen v prvem odstavku 35. člena ZGD iz katerega izhaja, da obsega opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitve in obremenitve nepremičnin. Iz te določbe zato sledi, da ima prokurist samo pooblastilo na materialnopravnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v pravdnem postopku in tudi ne more pooblastiti za zastopanje drugo osebo. Tako je odločeno tudi v sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 515/2007 z dne 15.7.2010. Ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o zavarovanju in izvršbi (v nadaljevanju: ZIZ) je zato sodišče štelo, da pravo pooblastilo za zastopanje v tem postopku ni bilo predloženo in je ugovor zavrglo.

2. Dolžnik v pritožbi proti temu sklepu, ki jo je vložil po istem odvetniku, meni, da izpodbijani sklep ni pravilen, ker sodišče zmotno razlaga določbo 35. člena ZGD. V teoriji in sodni praksi so mnenja glede pristojnosti prokurista različna. Obstajajo tudi drugačna stališča po katerih ima prokurist v postopkih za zastopanje družbe polna pooblastila. To npr. izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 229/2008 z dne 13.10.2009. Zaradi različne sodne prakse naj bi bil pred Vrhovnih sodiščem RS v teku postopek za sprejem načelnega pravnega mnenja glede upravičenosti prokurista za zastopanje družb v sodnem postopek in upravičenosti za podelitev procesnega pooblastila. Ob različnih stališčih Vrhovnega sodišča RS o tem vprašanju, bi po mnenju dolžnika, moralo sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa o zavrženju ugovora, postopati po 108. členu ZPP in pooblaščenca dolžnika pozvati, naj v določenem roku predloži pooblastilo direktorja dolžnika, če stoji na stališču, da lahko daje takšno pooblastilo le direktor. Ker sodišče v zadevi ni uporabilo 108. člena ZPP, ampak kar zavrglo ugovor, je s tem poseglo v dolžnikovo ustavno pavico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje v ugovornem postopku moralo glede na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o obsegu pooblastila prokurista, na katero utemeljeno opozarja pritožba, postopati po členu 108 ZPP. Če je namreč sodišče na stališču, da lahko veljavno pooblastilo podpiše le direktor, bi moralo šteti ugovor, ki mu je bilo priloženo pooblastilo, ki ga je podpisal prokurist, kot nepopolen in uporabiti določbo 108. člena ZPP, torej pozvati dolžnika, da v določenem roku vlogo oziroma pooblastilo dopolni tako, da ga podpiše direktor. Ker sodišče ni tako postopalo, je kršilo postopek. Ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato je pritožbeno sodišče po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s členom 108 ZPP in členom 15 ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da postopa tako, kot predlaga sam pritožnik.