Jedro

Kot drug z zakonom pooblaščen organ v smislu prvega odstavka 42.a člena ZSPJS je mogoče šteti tudi predlagatelja. Čeprav Kolektivna pogodba za poklicne novinarje na strani delodajalcev zavezuje le še predlagatelja in je bila sklenjena pred veljavnostjo ZSPJS, gre za kolektivno pogodbo, ki ureja plače v javnem sektorju, saj je predlagatelj kot javni zavod del javnega sektorja in sistema plač v javnem sektorju.

Nasprotni udeleženec je reprezentativen sindikat s področja radijske in televizijske dejavnosti, Kolektivna pogodba za poklicne novinarje pa velja za vse novinarke in novinarje ter urednice in urednike, zaposlene pri delodajalcu časopisnoinformativne dejavnosti radija in televizije (prvi odstavek 2. člena Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje). Čeprav je v teku spor glede reprezentativnosti nasprotnega udeleženca, je imel in še vedno ima status reprezentativnosti, kot to izhaja iz seznama reprezentativnih sindikatov, predstavlja pa vse zaposlene, tudi novinarje in urednike, v dejavnosti radia in televizije.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Nasprotni udeleženec in predlagatelj sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, da se ugotovi neveljavnost pristopa nasprotnega udeleženca h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, in mu naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka v znesku 931,47EUR.

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Predlaga spremembo sodbe, tako da se predlogu ugodi. Uveljavlja, da niso izpolnjeni kumulativni pogoji iz 42.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) za pristop nasprotnega udeleženca h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Vprašljivo je, ali je nasprotni udeleženec sploh reprezentativen, saj o tem poteka spor, prav tako nikoli ni imel reprezentativnosti za področje novinarstva. Napačno je tudi stališče, da Kolektivna pogodba za poklicne novinarje ureja plače v javnem sektorju, saj 41., 43., 44., 45., 46. in 47. člen ne veljajo več, prav tako nima določb o uvrščanju v plačne razrede. Včasih je bila to panožna kolektivna pogodba, sedaj pa ureja le še pravna razmerja novinarjev pri predlagatelju. Prav tako ne gre za kolektivno pogodbo, ki bi jo sklenila Vlada RS ali od nje pooblaščeno ministrstvo ali drug z zakonom pooblaščen organ. Kolektivno pogodbo je podpisal javni zavod, ki ga je zastopal Svet A. Podpisana je bila 11.12.1991, desetletja pred uveljavitvijo ZSPJS, noben zakon pa ni določil, da bi šlo za kolektivno pogodbo v smislu 42.a člena ZSPJS. Gre za panožno kolektivno pogodbo, ki nima povezave ne z Vlado RS ne z ministrstvom ali drugim z zakonom pooblaščenim organom. Priglaša stroške pritožbe.

3.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagatelj izpodbija veljavnost pristopa nasprotnega udeleženca h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, 1t.... dne ... Meni, da niso izpolnjeni pogoji za pristop, kot jih je urejal 42.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da so pogoji izpolnjeni.

6.V času pristopa veljavni prvi odstavek 42.a člena ZSPJS (uporabljal se je do vključno 31.12.2024) je določal, da lahko reprezentativni sindikati naknadno, ne glede na soglasje strank, pristopijo h kolektivni pogodbi, ki ureja plače v javnem sektorju, ki jo je sklenil eden ali več reprezentativnih sindikatov in Vlada RS ali od nje pooblaščeno ministrstvo oziroma drug z zakonom pooblaščen organ, pristop pa ima pravne učinke od dneva, ko so o njem obveščeni podpisniki kolektivne pogodbe.

7.Nasprotni udeleženec je reprezentativen sindikat s področja radijske in televizijske dejavnosti, Kolektivna pogodba za poklicne novinarje pa velja za vse novinarke in novinarje ter urednice in urednike, zaposlene pri delodajalcu časopisnoinformativne dejavnosti radija in televizije (prvi odstavek 2. člena Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje). Čeprav je v teku spor glede reprezentativnosti nasprotnega udeleženca, je imel in še vedno ima status reprezentativnosti, kot to izhaja iz seznama reprezentativnih sindikatov, predstavlja pa vse zaposlene, tudi novinarje in urednike, v dejavnosti radia in televizije.

8.Kolektivna pogodba poklicnih novinarjev ureja plače v javnem sektorju, in sicer plače novinarjev ter urednikov. Predlagatelj v pritožbi sicer utemeljeno opozarja, da 41. ter 43. do 47. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti novinarjev ne veljajo več, vendar slednje ne vpliva na pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da ureja tudi plače. To izhaja iz Aneksa št. 5 (Ur. l. RS, 1t. 101/2020)1 in Aneksa št. 7 (Ur. l. RS, 1t. 39/2023)2 h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, ki urejata uvrstitev delovnih mest v plačne razrede.3

9.Izpolnjen je tudi zadnji pogoj. Kolektivno pogodbo za poklicne novinarje je podpisal predlagatelj kot drug z zakonom pooblaščen organ. Na podlagi petega odstavka 13. člena ZSPJS so se delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu A. uvrščala v plačne razrede s kolektivno pogodbo, ki jo je v imenu delodajalca sklenila pooblaščena oseba A., v imenu delavcev pa reprezentativni sindikati. Prav tako je v 7. alineji 22. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) določeno, da uprava predlagatelja vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu, ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda A. in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je kot drug z zakonom pooblaščen organ v smislu prvega odstavka 42.a člena ZSPJS mogoče šteti tudi predlagatelja. Čeprav Kolektivna pogodba za poklicne novinarje na strani delodajalcev zavezuje le še predlagatelja in je bila sklenjena pred veljavnostjo ZSPJS, gre za kolektivno pogodbo, ki ureja plače v javnem sektorju, saj je predlagatelj kot javni zavod del javnega sektorja in sistema plač v javnem sektorju.

10.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

11.Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Svoje stroške pritožbenega postopka krije tudi nasprotni udeleženec, saj z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ne gre za strošek, ki bi bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1V 2. členu Aneksa št. 5 so bila v plačne razrede uvrščena nova delovna mesta plačne skupine G.

2V 2. členu Aneksa št. 7 so bila pri predlagatelju na novo uvrščena delovna mesta v izhodiščne plačne razrede.

3Pred pristopom nasprotnega udeleženca je bil sklenjen tudi Aneks št. 8, s katerim se je uredila prevedba plačnih razredov delovnih mest pri predlagatelju, ta aneks pa je bil objavljen 10.1.2025 (Ur. l. RS, 1t. 2/25).