Jedro

Pritožnici je treba sicer pritrditi, da kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, kot je sodišče prve stopnje tudi zapisalo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa. Vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Izpodbijani sklep bi bil napačen le v primeru, če bi se pritožnica dedovanju odpovedala, saj se le takrat izvršilni postopek zoper njo ne bi mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pa je dedinja v pritožbi zoper izpodbijani sklep sama potrdila, da je bila razglašena za dedinjo po prvotnem dolžniku, kot izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica N.Z. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 17.9.2002, nadaljuje proti dedičema N.Z. in B.Z., do višine podedovanega premoženja po pokojnem dolžniku A.Z. V 2. točki izreka je odločilo še, da se izvršba nadaljuje z novimi sredstvi izvršbe, in sicer rubežem plače, ki jih dolžnika prejemata pri dolžnikovem dolžniku in z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Zoper sklep sodišča prve stopnje je nova dolžnica N.Z. po svojem pooblaščencu vložila vlogo z naslovom ugovor in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je takšno vlogo kot pritožbo zoper izpodbijani sklep odstopilo v pristojno obravnavanje sodišču druge stopnje (v nadaljevanju bo vloga pojmovana kot pritožba). Dolžnica navaja, da ne odgovarja za obveznosti svojega očeta, saj je na podlagi prvega odstavka 142. člena Zakona o dedovanju - ZD dolžna za zapustnikove dolgove odgovarjati le do višine podedovanega premoženja. Navaja, da je iz zapuščine po pokojnem očetu dejansko prejela 50.000,00 SIT, ki predstavlja vrednost 1/2 osebnega avtomobila in 21.681,00 SIT iz zavarovanja Zavarovalnice XY, torej skupaj 71.681,00 SIT. Vendar pa so priznani pogrebni stroški v znesku 700.000,00 SIT in stroški za nagrobni spomenik v znesku 600.000,00 SIT, brez upoštevanja priznanih dolgov zapustnika, presegali vrednost pridobljenega zneska iz zapuščine, kar pomeni, da je bila zapuščina po pokojnem A.Z. za dolžnico N.Z. pasivna. Zato za obveznost svojega očeta v predmetnem izvršilnem postopku ne more odgovarjati in predlaga ustavitev postopka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Po opravljanem preizkusu sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi ustrezno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

V skladu s 132. členom Zakona o dedovanju - ZD vstopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti (torej tudi v procesni položaj) svojega pravnega prednika. Na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Četrti odstavek 24. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom istega člena določa, da se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika pod pogojem, če se z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost prešla na novega dolžnika. Kadar to ni mogoče, pa se prenos obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Izvršba se tako nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo je dolžan prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper nova dolžnika N.Z. in B.Z. na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, iz katerega izhaja, da sta dediča po pokojnem dolžniku in glede na to, da pritožnica v pritožbi to dejstvo tudi sama potrdi, so njene trditve, da se izvršba ne bi smela nadaljevati zoper njo, neutemeljene. Sodišče prve stopnje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev in je pri odločanju o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper dediča upoštevalo 24. člen ZIZ, ter na tej podlagi ugotovilo, da je prehod obveznosti izkazan s pravnomočnim sklepom o dedovanju.

Pritožnici je treba sicer pritrditi, da kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, kot je sodišče prve stopnje tudi zapisalo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa. Vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Izpodbijani sklep bi bil napačen le v primeru, če bi se pritožnica dedovanju odpovedala, saj se le takrat izvršilni postopek zoper njo ne bi mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pa je dedinja v pritožbi zoper izpodbijani sklep sama potrdila, da je bila razglašena za dedinjo po prvotnem dolžniku, kot izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju. Pritožbene oziroma ugovorne navedbe, ki se nanašajo na vprašanje višine vrednosti zapuščine, ki je prešla na pritožnico,za presojo pravilnost tega procesnega sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dediče niso relevantne in zato niso predmet pritožbene presoje, vendar pa jih bo moralo obravnavati sodišče prve stopnje v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi, ko bo potrebno ugotoviti višino podedovanega premoženja po pokojnem A.Z. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo dolžnice N.Z. in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica N.Z. s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.