22. 2. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Matjaža Škorjanca, Maribor, ki ga zastopa Tatjana Godec Poslek, odvetnica v Slovenski Bistrici, na seji 22. februarja 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 207. člena in drugega odstavka 196. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 34177/2012 z dne 26. 11. 2012 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik vlaga pobudo za oceno ustavnosti v izreku navedenih določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Navaja, da je četrti odstavek 207. člena ZKP v nasprotju s 25. členom Ustave, saj zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora pritožba ni dovoljena. V nasprotju z Ustavo naj bi bil tudi zato, ker ga sodišča uporabljajo v primeru zavrnitve predloga za odpravo pripora proti varščini. Ker ima tožilstvo v primeru, če sodišče ugodi predlogu za določitev varščine, pravico do pritožbe, saj ta po 199. členu ZKP ni nedovoljena, naj bi imelo tožilstvo več pravic od obtoženega, s čimer naj bi bil kršen 22. člen Ustave. Drugi odstavek 196. člena ZKP pa naj bi bil v nasprotju z Ustavo zato, ker naj bi v nasprotju s privilegijem zoper samoobtožbo terjal od obdolženega, da poleg položitve varščine tudi obljubi, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, s čimer naj bi se nujno inkriminiral. Varščina naj bi bila tako neuporaben institut za tiste obdolžence, ki se branijo z molkom. Glede na navedeno pobudnik Ustavnemu sodišču predlaga, da sproži postopek za oceno ustavnosti navedenih določb ZKP.

2.Hkrati s pobudo vlaga pritožnik ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru v fazi sojenja zavrnil njegov predlog za odpravo pripora in njegovo nadomestitev z varščino oziroma nadomestitev pripora s hišnim priporom. Zatrjuje, da mu je sodišče s svojo odločitvijo kršilo pravice iz 19., 20., 22., 29. in 37. člena Ustave. Obširno navaja, da se izpodbijani sklep opira na nedovoljene dokaze, ki naj bi bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, zlasti s kršitvijo 37. člena Ustave. Meni, da bi sprejetje tujih dokazov v našo sodno prakso pomenilo, da lahko tuje oblasti preiskujejo slovenske državljane na slovenskem ozemlju mimo zahtev iz 37. člena Ustave, to je brez sodne kontrole in brez upoštevanja načela sorazmernosti. Navaja tudi, da sodišče očitno zavlačuje postopek, saj kljub temu, da je bil predlog za izločitev dokazov podan že na predobravnavnem naroku 13. 7. 2012, še vedno ni odločilo o predlogu, zadeva pa je že v fazi sojenja. Zatrjuje, da pomeni pripor nesorazmeren ukrep, saj je pritožnik zaradi kaznivega dejanja po tretjem odstavku 306. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09 in 91/11), za katero je zagrožena zaporna kazen do enega leta, v priporu že 14 mesecev. Sodišču tudi očita, da se ni opredelilo do njegovih upoštevnih navedb oziroma jih je le pavšalno zavrnilo, s čimer je kršilo 22. člen Ustave. Z izvajanjem strogega pripornega režima, po katerem sta pritožniku prepovedani vsakršna komunikacija z zunanjim svetom in uporaba svetovnega spleta (razen obiskov bližnjih za stekleno pregrado), pa naj bi mu bila kršena tudi pravica do obrambe iz 29. člena Ustave, saj naj se brez uporabe spleta ne bi mogel učinkovito zagovarjati in mu naj ne bi bila zagotovljena enakost orožij. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče pripor zoper njega odpravi oziroma ga spremeni v hišni pripor ali sprejme varščino.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik