Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravna oseba ne more več zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak zgolj za delno oprostitev v primeru, če plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev sodne takse za napoved pritožbe, kot tudi njen predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za napoved pritožbe.
2. V pritožbi proti temu sklepu tožena stranka navaja, da je taksna obveznost nastala v času prej veljavnega Zakona o sodnih taksah, ki je omogočal oprostitev plačila sodne takse v primeru opravičenih razlogov. Ti so pri toženi stranki podani, saj ji splošno materialno stanje ne omogoča plačila. V nasprotnem primeru se sklicuje na zaprt dostop do sodnega varstva in kršitev ustavno varovanih temeljnih pravic. Tožena stranka ima blokiran račun od 14. 6. 2012 in dalj časa ne razpolaga s svojimi prilivi. Iz podatkov bilance izhaja, da ima v tekočem letu 44.480,00 EUR čiste izgube. Tožena stranka odmerjene takse nikakor ne more plačati v enkratnem znesku. Iz previdnosti predlaga odlog plačila oziroma obročno plačilo v šestih obrokih.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o toženkinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pravilno uporabilo določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST-1), pri čemer tudi ni podlage za pritožbene očitke o kršitvi ustavnih pravic tožene stranke. Glede na prehodno določbo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B) se plačujejo sodne takse po prej veljavnih predpisih in tarifi le za takse za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve ZST-1B. V konkretnem primeru je nastala taksna obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za napoved pritožbe že po uveljavitvi ZST-1B, zato je potrebno pri presoji pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks upoštevati novelirano določbo 11. člena ZST-1. To pomeni, da pravna oseba ne more več zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak zgolj za delno oprostitev v primeru, če plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
5. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks za pravne osebe, mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi pravilno kot odločilno upoštevalo podatke izjave o premoženjskem stanju tožene stranke, ki izkazujejo, da je imela tožena stranka v poslovnem izidu zadnjega letnega poročila izkazan negativni čisti poslovni izid v znesku minus 44.480,00 EUR ter bilančni dobiček v višini 233.677,00 EUR. Ob upoštevanju teh podatkov ter višine sodne takse za napoved pritožbe (513,00 EUR) je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka sposobna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti, kljub zatrjevani blokadi računov. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.