Jedro

Neposredno izvršljiv notarski zapis namreč po kakovosti ni primerljiv klasičnim izvršilnim naslovom - sodnim odločbam, za katere velja, da zaradi izvedene sodne kontrole in v posledici učinkov pravnomočnosti, ni več dopustno v izvršilnem postopku dvomiti v njihovo pravilnost in zakonitost. Notarski zapis je namreč le zapis pravnega posla v posebni obliki, ki mu ob izpolnjevanju posebnih zakonskih pogojev, daje pravni red pomen izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu), medtem ko le-ta lahko vsebuje tudi zapis ničnega pravnega posla ali posamezne obveznosti. Že ureditev, ki dopušča sodno kontrolo v obliki ničnostne pravde, kaže na šibkost in različnost navedenega izvršilnega naslova v razmerju do klasičnih izvršilnih naslovov, zato mora sodišče, pri presoji utemeljenosti odloga izvršbe, navedeno šibkost ustrezno upoštevati pri ovrednotenju upnikovega položaja.

Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-223/17 z dne 21. 6. 2018 namreč ne izhaja, da je odločilnega pomena faza kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se izterjuje v izvršbi. Citirana odločba kot izjemno okoliščino, ki od sodišča terja večjo skrbnost pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe, omenja vzporedni tek kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se v izvršbi izterjuje, in iz nje ne izhaja, da bi moral biti ta kazenski postopek že v določeni fazi, da bi bil pravno relevanten. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za odlog izvršbe kot okoliščino pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je bil zoper upnika pravnomočno začet postopek preiskave, ker je podan utemeljen sum, da je (med drugim tudi) v zvezi z obstojem terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, storil kaznivo dejanje goljufije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu dolžnice za odlog izvršbe z dne 21. 5. 2018 ugodi in se izvršba odloži do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 2372/2016, na podlagi vložene tožbe na neveljavnost pravnih poslov iz neposredno izvršljivih notarskih zapisov, na podlagi katerih je bila dovoljena predmetna izvršba.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu in navaja, da mu ni bil vročen predlog za odlog izvršbe z dne 18. 5. 2018, zato pritožbenemu sodišču najprej predlaga, da odloči o bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu zaradi opustitve vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in na predlog dolžnika ni mogel odgovoriti. Meni, da se je sodišče napačno postavilo na stališče, da je bil upnik v času sklenitve predmetnih posojilnih pogodb popolnoma brez denarja. Prereka navedbe dolžnice glede njegove insolventnosti in navedbe, da je brez prihodkov in se sklicuje na podrobno opisane okoliščine v 5. točki odgovora na tožbo. Začasno živi na Hrvaškem in z oddajanjem družinske nepremičnine ustvarja dohodek, ves denar, ki ga je posodil dolžnici, kot pomoč pri financiranju podjetja A. d.o.o., pa si je izposodil pri svojem stricu, o čemer lahko več pove na zaslišanju. Sodišče se je v izpodbijanem sklepu oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-223/17-22 z dne 21. 6. 2018, kjer je s strani sodišča potrebna posebna skrbnost pri obravnavi okoliščin konkretnega primera pri presoji utemeljenosti predloga za odlog izvršbe, v kolikor dolžnik z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkaže, da izhaja terjatev, ki je predmet izterjave v izvršilnem postopku na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, iz kaznivega dejanja. Upnik se strinja, da je potrebno spoštovati ustavno odločbo, vendar v konkretnem primeru gre za drugačno situacijo, saj je dolžnica izigrala kazenski postopek in podala kazensko ovadbo zoper upnika kot storilca kaznivega dejanja goljufije prav iz istega dejanskega stanja in v zvezi s terjatvijo, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku, o katerem pa absolutno še ni odločeno, niti v kazenskem postopku, ki je v teku, niti v pravdnem postopku, ki je v teku in gre za popolno drugo situacijo kot v odločbi Ustavnega sodišča, ko je bila podlaga za odlog izvršbe že pravnomočna obtožnica za očitano kaznivo dejanje. Upnik ima dokaze, da je dolžnica od njega dobesedno prosila, mu pošiljala sms sporočila, da ji denar posodi in ga prosila, da gresta k notarju in skleneta posojilne pogodbe. Po izročitvi denarja pa je zoper upnika vložila kazenske in pravdne postopke. Glede na to, da je v teku pravdni postopek v zvezi s terjatvami iz naslova posojilnih pogodb in je šele razpisan prvi narok za glavno obravnavo 8. 11. 2018, z vidika sodnega varstva upnika ni pravično, da bi z nadaljevanjem izvršilnega postopka moral čakati celo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka in da izvršilno sodišče ugodi odlogu izvršbe dolžnice, ki se neutemeljeno izogiba nadaljevanju izvršbe na njenih nepremičninah oziroma vrnitvi prejetega denarja na podlagi izvršljivih notarskih zapisov. Sprašuje se o pravni varnosti in učinkovitosti izvršilnih postopkov, saj ima v roki devet notarskih izvršilnih naslovov, pa se kljub vsemu izvršilni postopek odlaša in zavlačuje v korist dolžnice. Poleg tega je naredil vse, da pride do svojega posojenega denarja dolžnici in je založil plačilo predujma za sodne cenilce, vse v skupnem znesku 3.743,84 EUR. Upnik še navaja, da je med istima strankama že odločilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 11. 4. 2017 opr. št. II Ip 271/2017 o predlogu dolžnice za odlog izvršbe in ga zavrnilo. Predlaga, da sodišče tudi tokrat ugotovi enako. V dokaz navedb, da ga je dolžnica prosila in moledovala za denar, prilaga sms sporočila, iz katerih je razvidno, da ga je prosila za denar in da gresta podpisat pobotnice, prav tako prilaga kot dokaz izjavo mame in očeta A. Dodaja, da je dolžnica poneverila njegov podpis na izbrisnih pobotnicah pri notarju 28. 1. 2016 z ukradenim in preklicanim toženčevim potnim listom, kar je kaznivo dejanje poneverbe. Prilaga tudi izvedensko mnenje z dne 22. 6. 2018 dr. B. R., izbrisno pobotnico z dne 27. 11. 2015, pet osnutkov izbrisnih dovoljenj, dopis Odvetniške družbe S. z dne 6. 10. 2015, fotokopiji ukradenega potnega lista upnika. Sodišču očita, da je napačno uporabilo materialno pravo, saj dolžnica ni izkazala nepopravljive škode, ki bi ji z izvršbo nastala. Oprava izvršbe sama po sebi ne more predstavljati nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnica je popolnoma neutemeljeno vložila tožbo na ničnost notarskih zapisov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani z namenom, da bi ovirala ali nezakonito ustavila predmetni postopek izvršbe. Prilaga odgovor na tožbo v zadevi I P 2372/2016 in predlaga vpogled v spis in ugovorne navedbe dolžnice v ugovoru zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 339/2016, ki ga je sodišče na prvi stopnji seveda zavrnilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da sklep spremeni tako, da predlog za odlog zavrne. Priglaša stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovorila dolžnica po pooblaščencu. Nasprotuje pritožbenim navedbam upnika in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, stroške pritožbenega postopka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi naloži upniku v plačilo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma odgovarja na pritožbene navedbe o tem, da upniku z opustitvijo vročitve dolžničinega predloga za odlog izvršbe ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZIZ odgovora upnika na predlog za odlog izvršbe ne predvideva. Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu z 71. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe. Upnikovo strinjanje oziroma nestrinjanje s predlaganim odlogom v ničemer ne pripomore k odločitvi sodišča prve stopnje, saj mora sodišče presojati izpolnjevanje pogojev po zakonski določbi 71. člena ZIZ in tako presojati trditveno in dokazno podlago dolžnika v predlogu za odlog izvršbe. Glede na pojasnjeno sodišče prve stopnje s tem, ko upniku predloga za odlog izvršbe ni vročilo že pred izdajo izpodbijanega sklepa ampak šele hkrati z njim, ni storilo očitane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Na upnikove pritožbene navedbe pa bo odgovorjeno v nadaljevanju.

7. Sodišče sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v primeru, če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba in je poleg tega dolžnik izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (gl. 5. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ).

8. Za odlog izvršbe morata biti izpolnjena oba pogoja. Dolžnica je izkazala izpolnitev kriterija iz 5. točke 71. člena ZIZ, saj je vložila tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani na neveljavnost (med drugim tudi) posojilnih pogodb, kot jih vsebujejo izvršilni naslovi predmetne izvršilne zadeve, to je neposredno izvršljivih notarskih zapisov posojilnih pogodb opr. št. SV-1/2015 z dne 29. 10. 2015, opr. št. SV-2/2015 z dne 29. 10. 2015, opr. št. SV-3/2015 z dne 29. 10. 2015 in opr. št. SV-4/2015 z dne 29. 10. 2015 ter notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke opr. št. SV-5/2015 z dne 20. 10. 2015, ki se vodi pod opr. št. I P 2372/2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani1. Predlog za odlog izvršbe je torej dolžnica utemeljevala z vložitvijo tožbe na ugotovitev neveljavnosti pogodb, zajetih v neposredno izvršljivih notarskih zapisih, na podlagi katerih je bila dovoljena izvršba. S tem je prvi pogoj za odlog izvršbe izpolnjen, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ki je v nadaljevanju ugotavljalo še izpolnjevanje drugih pogojev za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ.

9. Tudi pravna teorija opozarja na pretirano strogost sodne prakse glede možnosti odloga izvršbe v primeru uveljavljanja ničnosti terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu2. Neposredno izvršljiv notarski zapis namreč po kakovosti ni primerljiv klasičnim izvršilnim naslovom - sodnim odločbam, za katere velja, da zaradi izvedene sodne kontrole in v posledici učinkov pravnomočnosti, ni več dopustno v izvršilnem postopku dvomiti v njihovo pravilnost in zakonitost. Notarski zapis je namreč le zapis pravnega posla v posebni obliki, ki mu ob izpolnjevanju posebnih zakonskih pogojev, daje pravni red pomen izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu – ZN)3, medtem ko le-ta lahko vsebuje tudi zapis ničnega pravnega posla ali posamezne obveznosti. Že ureditev, ki dopušča sodno kontrolo v obliki ničnostne pravde, kaže na šibkost in različnost navedenega izvršilnega naslova v razmerju do klasičnih izvršilnih naslovov, zato mora sodišče, pri presoji utemeljenosti odloga izvršbe, navedeno šibkost ustrezno upoštevati pri ovrednotenju upnikovega položaja4. Ta vidik lahko pride do izraza le, če se upošteva (najmanj) s strani dolžnika predloženo procesno gradivo in v tem okviru opravi preizkus verjetnega obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, je zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve (tudi delno) nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.

10. Eden od pogojev za odlog izvršbe na predlog dolžnika je, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Verjetnost je podana takrat, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju. To pomeni, da morajo biti pravno pomembna dejstva verjetno izkazana, ni pa potrebno, da je sodišče o njihovem obstoju prepričano. Ta standard zadošča za odlog izvršbe (prvi odstavek 71. člena ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi v konkretnem primeru upoštevalo da gre za visok znesek terjatve, da je dolžnica z visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da je upnik že daljše časovno obdobje brez premoženja in prihodkov, da je bil v postopku osebnega stečaja in da obstaja bojazen, da bi upnik lahko denarna sredstva hitro porabil ali skril ali z njimi razpolagal na način, da dolžnica ne bi mogla priti do uspešnega povračila zneska, ki je predmet te izvršbe, če bi se kasneje ugotovilo, da je odpadla pravna podlaga za ta izvršilni postopek, ob upoštevanju, da je zoper upnika (prav v zvezi s predmetno terjatvijo) začet tudi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja goljufije5. 12. Dolžnica je za svoje trditve o tem, da je upnik že dlje časa brez premoženja in prihodkov, da je bil v osebnem stečaju, ki se je končal brez razdelitve upnikom, predložila večje število listinskih dokazov (natančneje povzeti v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), s čimer je tudi po presoji pritožbenega sodišča z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da je utemeljena njena domneva, da bi upnik denarna sredstva, ki bi jih pridobil v tem izvršilnem postopku, hitro porabil oziroma skril, oziroma z njimi razpolagal na način, da dolžnica ne bi mogla priti do uspešnega povračila tistega zneska, ki bi ga upnik pridobil z izvršbo, če bi se kasneje ugotovilo, da odpade pravna podlaga za ta izvršilni postopek. Upnik v pritožbi trdi, da ne drži, da je brez denarja, saj začasno živi na Hrvaškem in z oddajanjem družinske nepremičnine ustvarja dohodek, pri čemer pa teh trditev ne konkretizira, saj ne pove, čigava je družinska hiša in kolikšen je njegov solastniški delež pri tej nepremičnini oziroma njegov delež pri najemnini oziroma uporabnini. Glede pritožbene navedbe, da si je ves denar, ki ga je posodil dolžnici, izposodil pri svojem stricu, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da to kaže zgolj na to, da lastnih sredstev dejansko ni imel in si je denar zato izposojal pri drugih. Upnik je kot dokaz za svoje navedbe predlagal svoje zaslišanje, vendar pa je bilo zaradi načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena v sodni praksi že večkrat zavzeto stališče, da manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba predlaganih dokazov, saj bi v tem primeru šlo za t.i. dokaze informativne narave. Informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, pa ni dovoljen6. Upnik prereka tudi dolžničine navedbe glede njegove insolventnosti in da je brez prihodkov, ter se sklicuje na podrobno opisane okoliščine v 5. točki odgovora na tožbo. S tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožba redno pravno sredstvo, ki ima glede na ostale vloge (v postopku) samostojno naravo. Upnik se zato v pritožbi ne more uspešno sklicevati na svoje navedbe, ki jih je podal v drugih vlogah (v drugem postopku), če teh navedb v pritožbi ni ponovno ustrezno konkretiziral. Tega pa upnik ni storil. 13. Upnik v pritožbi uveljavlja, da se je sodišče zmotno oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-223/17-22 z dne 21. 6. 2018, ker je bila v odločbi Ustavnega sodišča podlaga za odlog izvršbe že pravnomočna obtožnica za očitano kaznivo dejanje, v konkretnem primeru pa je kazenski postopek zoper upnika zaradi kaznivega dejanja goljufije v fazi preiskave, kar pomeni, da obtožni akt še ni niti vložen. Tem pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-223/17 z dne 21. 6. 2018 namreč ne izhaja, da je odločilnega pomena faza kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se izterjuje v izvršbi. Citirana odločba kot izjemno okoliščino, ki od sodišča terja večjo skrbnost pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe, omenja vzporedni tek kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se v izvršbi izterjuje, in iz nje ne izhaja, da bi moral biti ta kazenski postopek že v določeni fazi, da bi bil pravno relevanten. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za odlog izvršbe kot okoliščino pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je bil zoper upnika pravnomočno začet postopek preiskave, ker je podan utemeljen sum, da je (med drugim tudi) v zvezi z obstojem terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, storil kaznivo dejanje goljufije.

14. Upnikove pritožbene navedbe o tem, da ga je dolžnica prosila za denar, mu pošiljala sms sporočila in zahtevala, da gresta k notarju in skleneta posojilne pogodbe, nato pa po izročitvi denarja zoper njega sprožila kazenske in pravdne postopke, ter pritožbene navedbe o tem, da je poneverila njegov podpis na izbrisnih pobotnicah z ukradenim in preklicanim potnim listom, in s tem v zvezi predlagani dokazi, se nanašajo na samo terjatev in okoliščine sklenitve posojilnih pogodb, kar pa ni predmet presoje tega pritožbenega postopka, saj se veljavnost izvršilnih naslovov presoja v pravdnem postopku I P 2372/2016. Upnik tudi ne pojasni, kako in na kakšen način naj bi te navedbe vplivale na škodo, ki naj bi mu nastala zaradi odloga izvršbe in ki naj bi bila večja od škode, ki bi dolžnici nastala s takojšnjo izvršbo.

15. V zvezi s sklicevanjem na v tem postopku sprejeto odločitev višjega sodišča v sklepu II Ip 271/2017 z dne 11. 4. 2017, ko je pritožbi upnika ugodilo in sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe z dne 26. 11. 2016, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da pravnomočna odločitev o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe z dne 26. 11. 2016 ne pomeni, da dolžnica ne more ponovno predlagati odloga izvršbe in z njim tudi uspeti. Vendar pa mora dolžnica, da bi sodišče o njenem ponovnem predlogu za odlog izvršbe lahko vsebinsko odločilo, zatrjevati, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bil izdan prvotni sklep, po njegovi pravnomočnosti (bistveno) spremenile, kar pa je dolžnica storila, saj je njena trditvena podlaga v predlogu za odlog izvršbe z dne 21. 5. 2018 bistveno drugačna, kar je izrecno izpostavila tudi sama, in ne utemeljuje sprejema enake odločitve kot v sklepu II Ip 271/2017 z dne 11. 4. 2017, za kar se neutemeljeno zavzema upnik.

16. Glede na vse opisane okoliščine je tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru izkazana verjetnost, da bi dolžnica, v primeru uspešno zaključenega pravdnega postopka, z izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Pri navedenem tehtanju je treba tudi upoštevati, da odlog izvršbe predstavlja le začasno zadržanje upnikove pravice do izterjave denarne terjatve (ki je že zavarovana s prisilno hipoteko, pridobljeno v izvršbi), upnikova škoda pa je omiljena s tekom zamudnih obresti.

17. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče dolžnici ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 g. priloga B/65 in B/66 spisa. 2 Glej Vuksanović, I.: Konec samovolje bančnih upnikov?, Pravna praksa št. 48/2013, str. 13 in nasl. Avtor se zavzema za učinkovit sistem odloga izvršbe. Meni, da slovenska sodišča razlagajo zakonske pogoje tako, da je odlog izvršbe na predlog dolžnika skoraj nemogoč. Avtor s sklicevanjem na pravo EU poudarja, da mora biti postopek o nedopustnosti izvršbe (v zvezi z ničnostjo izvršilnega naslova notarskega zapisa) učinkovit, predvsem tudi glede odloga izvršbe, da bi se preprečila njena realizacija pred odločitvijo sodišča o njeni nedopustnosti. Meni, da bi naš pravni sistem moral na podlagi stališč sodišča EU tožbe za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, ki je podlaga za izvršbo, obravnavati prednostno, odlog izvršbe pa bi moral biti odrejen vedno, ko bi tožnik (dolžnik) izkazal verjeten uspeh v pravdi. 3 Med njimi so tudi pogoji, ki se nanašajo na spoštovanje materialnih prisilnih predpisov. Več o tem VSM Sklep I Ip 289/2017, I Ip 817/2017. 4 O tem tudi sklep Ustavnega sodišča RS U-I-171/16 in Up-793/16 z dne 28. 9. 2016, odločba Up-223/17-22 z dne 21. 6. 2018, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje. 5 gl. priloga B/67 in B/68 izvršilnega spisa – zahteva ODT v Ljubljani za uvedbo preiskave zoper upnika z dne 27. 3. 2017 v zvezi s sklepom o uvedbi preiskave zoper upnika. 6 Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 102/2011 z dne 20. 10. 2011.