Jedro

Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na druge sodne postopke, zapisnik PP in predložene račune, saj z njimi dokazuje zgolj dejansko bivanje na sporni nepremičnini, kar za priznanje denarne socialne pomoči ni dovolj. Dokazati bo moral tudi, da ima na tej nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako predložena odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne more predstavljati podlage za odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločba toženke št. ... z dne 17. 12. 2021 in odločba CSD A. št. ... z dne 22. 9. 2021, odločba toženke št. ... z dne 17. 12. 2021 in odločba CSD A. št. ... z dne 28. 6. 2021, odločba toženke št. ... z dne 17. 12. 2021 in odločba CSD A. št. ... z dne 25. 10. 2021, odločba toženke št. ... z dne 17. 12. 2021 in odločba CSD A. št. ... z dne 25. 11. 2021, odločba toženke št. ... z dne 2. 3. 2022 in odločba CSD A. št. ... z dne 21. 12. 2021, odločba toženke št. ... z dne 16. 3. 2022 in odločba CSD A. št. ... z dne 27. 1. 2022 ter vrnejo zadeve v novo upravno odločanje (I. - VI. točka izreka). Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je odločitev sprejelo zgolj na podlagi poizvedb pri Upravni enoti B. in GURS, ki sta sporočila, da ni bila izdana upravna odločba o zavrnitvi pravice do prijave stalnega prebivališča oziroma da ni bil sprožen postopek spremembe namembnosti v stanovanjsko rabo. Upoštevalo je, da sta z bivšo zunajzakonsko partnerko vsak do polovice solastnika nepremičnine, vendar ni upoštevalo, da postopka spremembe namembnosti ni mogel sprožiti zaradi izostanka njenega soglasja. Tožbene zahtevke je zavrnilo z razlago, da ni uspel dokazati izostanka soglasja in teka osebnega stečaja nad njo, ter v ta namen ni predložil ustreznih dokazov. Predložil je številne dokaze, da dejansko prebiva na naslovu C. Sodišče ni upoštevalo priloženih računov, ki dokazujejo, da s sinom živi na navedenem naslovu, niti se do dokazov ni opredelilo, vsled česar se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Iz dopisa UE B. izhaja, da stanovanje na naslovu C. nima ustrezne stanovanjske rabe, in da bi bilo potrebno na geodetski upravi vložiti zahtevo za vpis sprememb podatkov v kataster stavb. Navedeni postopek je želel sprožiti, pa ni pridobil soglasja bivše zunajzakonske partnerke. S tožbo in pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Krškem je želel dokazati, da je že leta 2017 zatrjeval, da živi na naslovu C., kar je ugotovilo tudi sodišče. Iz zapisnika o zaslišanju priče, bivše zunajzakonske partnerke z dne 26. 8. 2021 pri Okrožnem sodišču v Krškem izhaja, da sta se leta 2014 preselila v hišo na naslovu C. Predložil je zapisnik PP B. z dne 24. 6. 2020, iz katerega je razvidno, da je izjavil, da prebiva na naslovu C. Tudi iz odločbe Bpp 604/2021 Okrožnega sodišča v Krškem izhaja, da je sodišče štelo, da tožnik prebiva na navedenem naslovu. Sodišče predloženih dokazov ni upoštevalo in se do njih ni opredelilo, vsled česar se sodbe ne da preizkusiti. Ni izvedlo predlaganega dokaza ogled na kraju samem in ni navedlo razlogov, zakaj tega ni storilo. Ne strinja se z odločitvijo, da je opustil prijavno obveznost že pred novelo ZPPreb-1A. Na naslovu C. prebivata tudi njegova sinova, česar sodišče ni upoštevalo. S tem, ko sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, je kršilo načelo proste presoje dokazov iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), ker ni presodilo vsakega dokaza posebej, pa tudi 213. člen ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb ZPP.

Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (213. člen ZPP). Skladno s citirano določbo je stališče pritožnika, da bi za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja in posledično za pravilno uporabo materialnega prava v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled na kraju samem, zmotno. Sodišče prve stopnje je predlagan dokaz utemeljeno zavrnilo, zavrnitev pa je tudi obrazložilo (5. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, torej da obstaja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba teh pomanjkljivosti nima. Sodba je obrazložena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi in jo je mogoče preizkusiti.

5. Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost šestih dokončnih odločb toženke, s katero je zavrnila tožnikove pritožbe vložene zoper prvostopenjske odločbe CSD A. S slednjimi je CSD odločil, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev. Sporno je, ali se nepremičnina na naslovu C. (del stavbe št. ..., k.o. D.) upošteva kot premoženje tožnika pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev.

6. Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)2 ter v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).3 Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre). Njen namen je, da se upravičencu zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

ZSVarPre v 27. členu določa razloge za nedodelitev oziroma neupravičenost do denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč se ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Vlagatelj do denarne socialne pomoči ni upravičen, če ima premoženje, ki presega navedeno vrednost. Katero premoženje se pri tem upošteva in katero ne, določata 17. in 18. člen ZUPJS. V 1. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS je določeno, da se v premoženje osebe šteje nepremično premoženje. Izjemoma se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja (1. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik pri CSD dne 4. 6. 2021, 1. 9. 2021, 1. 10. 2021, 8. 11. 2021, 13. 12. 2021 in 13. 1. 2022 vložil vloge za dodelitev denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev. Izdane odločbe temeljijo na ugotovitvah, da je tožnik po podatkih GURS do ½ celote solastnik nepremičnin v k.o. ... D., zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitve pravic iz javnih sredstev.4 Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se nepremičnina na naslovu C. upošteva kot premoženje pri ugotavljanju pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči, in da je tožnik lastnik premoženja, ki presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka tj. 19.304,64 EUR.5

8. Kot izhaja iz uradnih evidenc ima tožnik stalno prebivališče prijavljeno na naslovu E.,6 zato je sodišče nepremičnino na naslovu C., pravilno štelo kot nepremičnino, ki se upošteva kot premoženje tožnika pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Da se nepremičnina ne upošteva kot premoženje osebe, morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, in sicer, da oseba dejansko prebiva v tej nepremičnini in ima v njej prijavljeno tudi stalno prebivališče. Dejstvo je, da tožnik na naslovu C. nima prijavljenega stalnega prebivališča, zato ni podan eden izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev.

Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na druge sodne postopke, zapisnik PP in predložene račune, saj z njimi dokazuje zgolj dejansko bivanje na sporni nepremičnini, kar za priznanje denarne socialne pomoči ni dovolj. Dokazati bo moral tudi, da ima na tej nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako predložena odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne more predstavljati podlage za odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev. Zato so irelevantne pritožbene navedbe in s tem v zvezi predloženi dokazi o prebivanju tožnika in njegovih sinov na naslovu C. 9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da se sodišče ni opredelilo do navedb tožnika, da spremembe namembnosti nepremičnine ni mogel sprožiti zaradi izostanka soglasja zunajzakonske partnerke. Sodišče prve stopnje je s poizvedbami pri GURS ugotovilo, da tožnik ni sprožil postopka spremembe dejanske rabe stavbe z naslovom C. Trditve tožnika, da bivša zunajzakonska partnerka takšno spremembe onemogoča, pri čemer sam postopka niti ni začel, zato niso utemeljene.

10. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje tudi ni spregledalo, da se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upošteva nepremičnina, za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.7 Tožnik teh okoliščin ni dokazal. Še več, tožnik bi lahko 4. 6. 2021, ko je vložil prvo vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči, prebivališče stalno prijavil na naslovu C., čeprav je nepremičnina opredeljena kot vinska klet oziroma zidanica. Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb), ki je veljal do ZPPreb-1A8 (ta se je začel uporabljati 27. 6. 2021) namreč ni pogojeval prijave stalnega prebivališča na nepremičnini namenjeni stanovanjski rabi oziroma nastanitvi.9 To je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

11. Ob ugotovitvi, da vrednost tožnikovega premoženja, ki se upošteva po ZUPJS presega znesek 19.304,46 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre. Pogoji za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in posledično ostalih pravic iz javnih sredstev niso izpolnjeni.

12. Sodišče prve stopnje je v skladu z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih10 (ZDSS-1) izpodbijane odločbe utemeljeno štelo za pravilne in zakonite ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s 154. členom ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, stroške pritožbe nosi sam.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 in nasl. 3 Ur. l. RS, št. 62/2010 in nasl. 4 Vrednost dela stavbe št. ... k.o. D., ob upoštevanju deleža tožnika, znaša 21.510,00 EUR in skupaj z ostalimi nepremičninami, ki se upoštevajo po 17. členu ZUPJS, znaša 21.766,94 EUR. 5 V času odločanja upravnega organa je osnovni znesek minimalnega dohodka v vseh postopkih znašal 402,18 EUR (8. člen ZSVarPre). 6 To izhaja iz uradnih evidenc registra stalnega prebivalstva (dopis UE B. z dne 7. 3. 2022). 7 Drugi in sedmi odstavek 27. člena ZSVarPre.Kot okoliščine na katere oseba ne more vplivati, se štejejo zlasti (osmi odstavek 27. člena ZSVarPre):- nasilje v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini,- začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev,- če je oseba upravičena do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev ali do prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in je začet postopek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi. 8 Ur. l. RS, št. 36/2021. 9 Po veljavnem ZPPreb-1 nepremičnina ne ustreza standardom za prijavo prebivališča. 10 Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.