Jedro

Sklep o domiku nepremičnine se lahko izpodbija le zaradi nepravilnosti pri dražbi. Kršitev predpisov o dražbi pa pritožba ne zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka domaknilo upniku E. d.o.o., za ceno 13.000.000,00 SIT nepremičnino, poslovni prostor v izmeri 38,33 m2, v II. nadstropju objekta P., vpisan v vložku številka 1217, podvložek številka 1217/56, parcela številka 1398/4 in 1607/1, k.o. K.. V II. točki izreka je sodišče prve stopnje domaknilo D.T. za ceno 23.100.000,00 SIT nepremičnino, poslovni prostor v izmeri 74,37 m2, v II. nadstropju objekta P., vpisan v vložku številka 1217, podvložek številka 1217/57, parcela številka 1398/4 in 1607/1, k.o. K.. Dalje je sodišče prve stopnje v III. točki izreka upnika oprostilo plačila dela kupnine v višini 12.000.000,00 SIT, v IV. točki izreka po sklenilo, da se bo nepremičnina pod točko I. izreka izročila upniku oziroma nepremičnina pod točko II. izreka izročila kupcu D.T. po pravnomočnosti tega sklepa pod pogojem, da do 15.5.2006 upnik položi razliko v kupnini v znesku 1.000.000,00 SIT oziroma kupec D.T. položi razliko v kupnini v znesku 19.980.000,00 SIT na račun sodišča. V V. točki izreka pa je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da se bodo ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi izbrisale vpisane pravice in bremena na nepremičninah pod točko I. in II. izreka sklepa, in sicer pod Dn.št. 2417/2001 prepoved odtujitve nepremičnine in vknjižba zastavne pravice, pod Dn.št. 3052/2001 pa zaznamba sklepa o izvršbi opr.št. In 23/97. Zoper navedeni sklep se pritožuje prvi dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sta dolžnika tekom postopka ugovarjala zoper mnenje sodnega izvedenca. Slednji svojega dela ni opravil, saj si poslovnih prostorov sploh ni ogledal. Izvedeniško mnenje je izdelal brez nujnega in potrebnega ogleda, kar pomeni, da mnenje ne odgovarja dejanskemu stanju in ne odraža prave vrednosti nepremičnine. Predvsem pa izvedenec pri izdelavi mnenja ni uporabil zemljiškoknjižnega stanja in je popolnoma neresnična njegova navedba, da označbe prostorov po zemljiškoknjižnem stanju odgovarjajo dejanskemu stanju in uporabi dolžnikov. Izvedenec si je privoščil trditev, ki je ni preveril ne v zemljiški knjigi, ne v dejanskem stanju, kar pomeni dejstvo, ki je podlaga za zahtevek za izločitev konkretnega izvedenca. Ob primerjavi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim bi ugotovil razlike, na katere bi moral opozoriti sodišče. Dejansko in zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno, kar izhaja že iz spisovnega gradiva. Sodišče je nepremičnino vpisalo na upnikov predlog brez upoštevanja zemljiškoknjižnih uskladitev, kar je v popolnem nasprotju z zakonom. Družba A. d.o.o., ki je pravni prednik družbe A. d.o.o., je namreč dne 22.11.1994 s kupcem Z.F. sklenila kupno pogodbo za poslovne prostore v objektu P. na parc. št. 1398/4 in 1607/1, k.o. K.. Predmet navedene pogodbe je bil poslovni prostor št. 69 v II. nadstropju objekta v skupni izmeri 38,47 m2 z balkonom v izmeri 7,70 m2. Istega dne je zgoraj navedena družba A. sklenila z N.M. kupno pogodbo za poslovne prostore v navedenem objektu, predmet te kupne pogodbe pa sta bila poslovni prostor št. 67. v II. nadstropju objekta v skupni izmeri 38,33 m2, z balkonom v izmeri 9,20 m2 in poslovni prostor št. 68 v II. nadstropju v skupni izmeri 36,26 m2 z balkonom v izmeri 7,55 m2. V fazi gradbene finalizacije objekta sta bila poslovna prostora št. 68 in 69 na željo obeh kupcev naknadno povezana in tvorita sedaj v naravi en prostor, kot je tudi označeno v načrtu etažne delitve stavbe z oznako E55 in sedaj skupno meri 74,73 m2. Ker je kupec Z.F. s kupno pogodbo kupil le prostor št. 69, ki v naravi predstavlja 1/2 novo nastalega poslovnega prostora E55, se na novo nastali prostor vpiše le kot lastnik 1/2. Smiselno enako velja za kupca N.M., ki je kupila prostor št. 68, ki predstavlja 1/2 novo nastalega prostora E55 in se vpiše le kot lastnik do 1/2. Kupoprodajne pogodbe niso vsebovale vseh zemljiškoknjižnih podatkov, potrebnih za prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi, zaradi česar je družba A. po ureditvi in vpisu etažne lastnine za celotni objekt s kupci sklepala anekse o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja. Tako je s kupcem Z.F. sklenila dne 05.06.2001 aneks, v katerem je ugotovljeno, da na podlagi etažnega načrta stavbe iz leta 1997 poslovni prostor št. 69 ustreza delu poslovnega prostora v skupni izmeri 74,74 m2 in je v etažnem načrtu označen z E55 in sicer do 1/2 ter je vpisan v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. v podvložku št. 1217/57, k.o. K.. Prodajalec pa je z N.M. sklenil istega dne aneks z vsebino, da je predmet njene kupne pogodbe poslovni prostor št. 67 v izmeri 38,33 m2 z oznako E54 ter je vpisan v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. v podvložku št. 1217/56 k.o. K.; in poslovni prostor št. 68 v izmeri 74,74 m2 do 1/2 ter je vpisan v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. v podvložku št.1217/57 k.o. K.. S sklepom pod opravilno št. 2417/2001 pa je prišlo do napačnega vpisa lastninske pravice, ki ne ustreza dokumentaciji. Na željo družbe E. d.o.o. je družba A. tudi izstavila ustrezno izjavo v zvezi s tem. Konkretni postopek tako ne operira s pravilnim zemljiškoknjižnim stanjem, kar pomeni, da ni zakonite podlage za prodajo. Iz pripomb na cenitev dalje izhaja, da cena nepremičnin ni prava, zato tudi izvedena javna dražba ne more biti zakonita.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet tega pritožbenega postopka je sklep o domiku nepremičnin. Pravna podlaga za ta sklep je 4. odst. 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v katerem je določeno, da izda sodišče o domiku nepremičnine sklep, ki ga razglasi na sodni deski in vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Sklep o domiku nepremičnine se lahko izpodbija le zaradi nepravilnosti pri dražbi. Kršitev predpisov o dražbi pa pritožba ne zatrjuje. Pritožbene navedbe glede cenitve nepremičnine so zato za ta pritožbeni postopek pravno nepomembne, saj jih pritožnik v pritožbi zoper sklep o domiku ne more uveljavljati. Pritožbeno sodišče dalje ugotavlja, da so neutemeljene pritožbene navedbe glede neusklajenega zemljiškoknjižnega stanja. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, pa tudi za samega dolžnika očitno (kot je razumeti pritožbo) ni sporno, da so nepremičnine, na katere je bila dovoljena izvršba (poslovni prostor št. 67 v skupni izmeri 38,33 m2, poslovni prostor št. 68 v skupni izmeri 36,26 m2 in na poslovni prostor št. 69 v skupni izmeri 38,47 m2 (vsi z dodatnim balkonom), v poslovno trgovskem centru Z., ki stoji na parcelah št. 1398/4 in 1607/1) iste nepremičninam v odredbi o prodaji nepremičnine z dne 01.02.2006 kot tudi v izpodbijanem sklepu z dne 22.03.2006 (poslovni prostor v izmeri 38,33 m2, v II. nadstropju objekta P., vpisan v vložku št. 1217, podvložek št. 1217/56, parc.št. 1398/4 in 1607/1, k.o. K. ter poslovni prostor v izmeri 74,37 m2, v II. nadstropju v objekta P., vpisan v vložku št. 1217, podvložek št. 1217/57, parc.št. 1398/4 in 1607/1, k.o. K.). Navedbe pritožbe, da je prišlo do napačnega vpisa lastninske pravice pri navedenih nepremičninah, ker naj bi bil dolžnik le solastnik poslovnega prostora v izmeri 74,73 m2 do 1/2, in ne lastnik poslovnega prostora v izmeri 38,33 m2 do celote, pa po oceni pritožbenega sodišča ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o domiku. Dolžnika v konkretnem izvršilnem postopku sta namreč Z.F. in N.M., ki sta v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika predmetnih nepremičnin, na katere je bila izvršba pravnomočno dovoljena.

Ker pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev določb postopka, na katere po 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo, to je določbe o prodaji nepremičnine, predvsem določbe od 183. do 189. člena ZIZ, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).