Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba pravico do revizije presojati po določbah ZPP, ki je veljal v času vložitve tožbe. V 1. odst. 498. člena ZPP (Ur. l. RS št. 26/99) je urejeno vprašanje, po katerem ZPP se vodi postopek po uveljavitvi tega zakona. Kot odločilno okoliščino je citirano določilo opredelilo čas, ko je bil postopek končan pred sodiščem prve stopnje. Če je bil namreč pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999 končan postopek pred prvostopenjskim sodiščem z izdajo sodbe ali sklepa, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. V pritožbenem postopku in v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se v takem primeru uporabljajo še določbe prejšnjega ZPP. Taka ureditev je logična, saj se prvostopenjska odločba lahko presoja le po postopkovnih pravilih, ki so veljala v času njene izdaje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo tožene stranke z dne 16.12.2002 zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg ... z dne ....
Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa ter odstop revizije v reševanje Vrhovnemu sodišču RS.
Pritožba ni utemeljena.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba pravico do revizije presojati po določbah ZPP, ki je veljal v času vložitve tožbe. V 1. odst. 498. člena ZPP (Ur. l. RS št. 26/99) je urejeno vprašanje, po katerem ZPP se vodi postopek po uveljavitvi tega zakona. Kot odločilno okoliščino je citirano določilo opredelilo čas, ko je bil postopek končan pred sodiščem prve stopnje. Če je bil namreč pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999 končan postopek pred prvostopenjskim sodiščem z izdajo sodbe ali sklepa, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. V pritožbenem postopku in v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se v takem primeru uporabljajo še določbe prejšnjega ZPP. Taka ureditev je logična, saj se prvostopenjska odločba lahko presoja le po postopkovnih pravilih, ki so veljala v času njene izdaje.
V vseh ostalih primerih, ko sodišče prve stopnje še ni izdalo odločbe, s katero bi bil končan postopek pred njim, pa velja ZPP iz leta 1999. V nedokončanih postopkih mora torej sodišče prve stopnje po uveljavitvi ZPP iz leta 1999 voditi postopek po tem zakonu. Na to napotujejo tudi določila 499. člena ZPP, ki so umeščena v poglavje prehodnih in končnih določb. Prvostopenjsko sodišče je v obravnavanem primeru postopek vodilo (in končalo dne 11.1.2001) že po novem ZPP. To pa pomeni, da je tudi pravico do revizije treba presojati po ZPP iz leta 1999 in ne po starem ZPP, ki je z uveljavitvijo ZPP v letu 1999 po njegovem 2. odst. 501. člena prenehal veljati. Prvostopenjsko sodišče je glede na vrednost spora 821.053,50 SIT torej pravilno ugotovilo nedopustnost revizije. Za svojo odločitev o zavrženju revizije je imelo podlago v 2. odst. 374. člena v zvezi s 490. členom ZPP/99. Neupoštevno je pri tem pritožbeno sklicevanje na odmero sodne takse za revizijo, ki naj bi kazala na dopustnost revizije. Sodna odmera takse za revizijo namreč v nobenem primeru ne more spremeniti jasnih določb ZPP o (ne)dopustnosti revizije.
Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom I Cpg ... z dne ... sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Postopek torej v razveljavljenem delu še ni pravnomočno končan. Ker je po 1. odst. 384. člena ZPP/99 dopustna revizija le zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, se izkaže, da tudi niso izpolnjeni zakonski pogoji za dopustnost revizije zoper citirani sklep pritožbenega sodišča. Neutemeljeno pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške.