Jedro

Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti mu očita, in mu omogoči zagovor. Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih morebiti pojasni ali opraviči, kakor to izhaja iz 85. člena ZDR-1. Ker pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeča stranka ni bila seznanjena s kršitvami, ki so predmet izredne odpovedi in ji ni bil omogočen zagovor, prav tako pa niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožeči stranki to omogoči, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Petdnevna (ne)upravičena odsotnost z dela sama po sebi ne pomeni avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno uveljavlja pritožba. Četrta alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1 res določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Drugi odstavek istega člena pa določa, da v primeru četrte alineje prejšnjega odstavka delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. Navedeno določilo ureja le izjemo glede učinkovanja izredne odpovedi tako, da ta učinkuje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela in ne z dnem vročitve izredne odpovedi. To določilo pa ne pomeni, da preneha toženkina obveznost, da tožečo stranko seznani s kršitvami in ji omogoči zagovor, kot zmotno zatrjuje pritožba.

Tožeča stranka je istega dne (18. 10. 2018), ko je prejela izredno odpoved tožene stranke tudi sama podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožečo stranko z dne 10. 10. 2018 odjavila iz zavarovanja na podlagi nezakonite izredne odpovedi, zato je tožeči stranki nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje. Ker pa je tožeča stranka podala izredno odpoved, po kateri ji pogodba o zaposlitvi preneha z dnem 18. 10. 2018, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje preneha z dne 18. 10. 2018.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 10. 2018 (I. točka izreka) in da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni zakonito prenehalo dne 10. 10. 2018, temveč je trajalo do 18. 10. 2018, zavrnilo pa zahtevek za ugotovitev trajanja pogodbe o zaposlitvi za čas od 19. 10. 2018 do dne 2. 11. 2018 (II. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati za čas od 10. 10. 2018 do 2. 11. 2018 sorazmerni del pripadajoče bruto plače v višini 842,79 EUR, od tega dela odvesti vse prispevke in plačati vse davčne obveznosti ter izplačati tožeči stranki sorazmerni del neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 679,60 EUR stroškov postopka in jih nakazati na transakcijski račun sodišča prve stopnje, v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe ter da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (IV. in V. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zavrne zahtevek tožeče stranke, vse pa s stroškovno posledico. Navaja, da je bil tožnik v bolniškem staležu, ki mu je prenehal dne 9. 10. 2018, nato pa je izostal od dela pet delovnih dni, zaradi česar mu je tožena stranka po poteku petih delovnih dni, dne 17. 10. 2018 poslala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik prejel 18. 10. 2018. Tožeča stranka pa se je zaposlila z dne 18. 10. 2018. Ker je odpoved že podana in ker učinkuje od prvega dne nezakonitega izostanka od dela, ko se delodajalca o tem ne obvesti, pogodbeno razmerje preneha s prvim dnem izostanka od dela. Zatrjuje, da je tožeča stranka imela namen izzvati delovno razmerje, ki bi bilo sporno prav zaradi tega, ker je tožeča stranka tujec in bi ob nezakoniti odpovedi imela določene pravice, tako pri delovnem dovoljenju kot pri bivanju. V konkretnem primeru, pa tožeča stranka sploh ni imela želje in volje vzdržati pogodbo o zaposlitvi v veljavi, sicer bi po prenehanju bolniškega staleža ali ob krajšem izostanku, ob dejstvu, da je že dobila pisna opozorila pred odpovedjo, lahko prišla na delo ali obvestila delodajalca, pa ga vedoma ni obvestila. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pavšalno opozarja pritožba in na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo, ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so: - da je bila tožeča stranka s prvim pisnim opozorilom z dne 1. 10. 2018 opozorjena na kršitve, da 22. 9. 2018 ni odšla na razklad robe in da je od 22. 9. 2018 dalje neupravičeno in brez obvestila delodajalca izostala iz dela; - da je bila tožeča stranka z drugim pisnim opozorilom z dne 4. 10. 2018 opozorjena na več kršitev določil Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, med njimi tudi za kršitvi dne 12. 9. 2018, da v 24 urah po prejšnjem dnevnem ali tedenskem počitku ni izkoristila dnevnega počitka in začetek delovnega časa počitka zamudila za 1091 minut in dne 13. 9. 2018, ko je prekoračila dnevni čas vožnje za 405 minut; - da je tožena stranka tožeči stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 10. 2018 iz razlogov: - da je 21. 9. 2018 odklonila prevoz in naklad nujne robe z dne 22. 9. 2018; - ker je dne 22. 10. 2018 neupravičeno izostala iz dela; - ker delodajalca ni takoj oziroma v primernem roku obvestila o upravičeni zadržanosti od dela od 24. 9. 2018 dalje; - ker dne 12. 9. 2018, kot voznik ni izkoristila dnevnega počitka, ki je bil zamujen za 1091 minut; - ker je 13. 9. 2018 prekoračila delovni čas vožnje za 408 minut in - ker je 10. 10., 11. 10., 12. 10., 15. 10. in 16. 10. 2018 neupravičeno izostala z dela, s čimer je kršila pogodbo o zaposlitvi; - da v izredni odpovedi ni podlage za kršitve, ki so tožeči stranki očitane s prvim in drugim pisnim opozorilom (1. 10. in 4. 10. 2018) zaradi načela prepovedi dvakratnega odločanja o istih kršitvah; - da od kršitev, ki se tožeči stranki očitajo v izredni odpovedi ostali kršitvi: - ker je tožeča stranka dne 21. 9. 2018 odklonila prevoz in razklad nujne robe z dne 22. 9. 2018 in - da je neupravičeno izostala z dela v dneh 10. 10., 11. 10., 12. 10., 15. 10. in 16. 10. 2018; - da se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti o očitanih kršitvah oziroma podati zagovor, saj je prejela zgolj izredno odpoved; - da je tožeča stranka dne 18. 10. 2018 podala izredno odpoved.

6. Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti mu očita, in mu omogoči zagovor. Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih morebiti pojasni ali opraviči, kakor to izhaja iz 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1). Ker pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeča stranka ni bila seznanjena s kršitvami, ki so predmet izredne odpovedi in ji ni bil omogočen zagovor, prav tako pa niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožeči stranki to omogoči, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 10. 2018, zato je to izredno odpoved utemeljeno razveljavilo.

7. Petdnevna (ne)upravičena odsotnost z dela sama po sebi ne pomeni avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno uveljavlja pritožba. Četrta alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1 res določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Drugi odstavek istega člena pa določa, da v primeru četrte alineje prejšnjega odstavka delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. Navedeno določilo ureja le izjemo glede učinkovanja izredne odpovedi tako, da ta učinkuje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela in ne z dnem vročitve izredne odpovedi. To določilo pa ne pomeni, da preneha toženkina obveznost, da tožečo stranko seznani s kršitvami in ji omogoči zagovor, kot zmotno zatrjuje pritožba.

8. Tožeča stranka je istega dne (18. 10. 2018), ko je prejela izredno odpoved tožene stranke tudi sama podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožečo stranko z dne 10. 10. 2018 odjavila iz zavarovanja na podlagi nezakonite izredne odpovedi, zato je tožeči stranki nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje. Ker pa je tožeča stranka podala izredno odpoved, po kateri ji pogodba o zaposlitvi preneha z dnem 18. 10. 2018, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje preneha z dne 18. 10. 2018. 9. Ker niso podani niti v pritožbi uveljavljeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).