Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje preseglo tožničino trditveno podlago, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP) je v tem, da stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Mora ji torej biti dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. Če sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek, da je tožena stranka (toženec) dolžan tožeči stranki (tožnici) vrniti tesnilno gumo in podredni zahtevek, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek v višini 59,90 EUR.

2. Zoper izpodbijano sodbo se iz razlogov procesnih kršitev in nepravilne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sodbe tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, s stroškovno posledico.

Navaja, da toženec ni ugovarjal pasivni legitimaciji v smislu, da je tožnica posodbeno pogodbo za sporno gumico sklenila s Športnim društvom in ne s tožencem. Toženec je trdil, da je sam kupil grelno pipo Delimano in ne, da je bila tesnilna gumica kupljena za račun in na ime športnega društva. Z navedbo, da je toženec kot fizična oseba kupil grelno pipo, ki ji je manjkala tesnilna gumica, je sodišče ugotovilo, da pasivna legitimacija med strankama ni sporna. Kljub nespornemu dejstvu je sodišče kot podlago za odločitev vzelo izpovedbe prič, ki so v nasprotju s trditveno podlago. Sodišče lahko dejansko stanje ugotavlja le v okviru trditev strank in ne po uradni dolžnosti. Tudi podlaga za pasivno legitimacijo so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan. Ugovor pasivne legitimacije je namreč trditev. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo na podlagi računa, ki ga je v spis vložil toženec, ugotovilo, da je bil ta izdan na ime Športnega društva, nato pa ob odsotnosti trditvene podlage zaključilo, da bi tožnica morala tožiti navedeno društvo. S tem je sodišče prekoračilo trditveno podlago. Pomanjkljivih trditev v navedeni smeri ni mogoče nadomeščati z dokazi. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izvedbo dokaznega postopka. Ob dobesednem povzemanju trditev iz odgovora na tožbo poudarja, da iz teh izhaja, da je grelno pipo kupil toženec sam, za svoje potrebe. Z računom z dne 10. 7. 2016 je toženec dokazoval le, da je pipo kupil v juliju. Izjave prič, ki so izpovedovale, kdo naj bi kupil pipo, ne morejo nadomestiti trditvene podlage. Ker je sodišče odločitev oprlo tudi na takšne izjave prič, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Materialno procesno vodstvo, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v primerih kot konkretni, ni potrebno in dopustno. Pomembno je le, kakšni so ugovori nasprotne stranke. V tej zadevi so bila navedena vsa odločilna dejstva, zato bi sodišče lahko razsodilo, a se je lotilo raziskovanja ugovora, ki ga nobena stranka ni podala in pri tem od prič pridobilo določene trditve, s katerimi je utemeljilo odločitev. Toženčeve navedbe, da aparata brez tesnilne gume ne more uporabljati v svojem športnem društvu, ne zadoščajo za zaključek, da je bila pogodba sklenjena med tožnico in tožencem kot predsednikom društva. Gumico je v duhu dobrih prijateljskih odnosov posodila tožencu osebno. Ni bilo govora, da jo posoja tožencu kot predsedniku društva. Tudi dejstvo, kam bo toženec montiral pipo, ji ni bilo znano, ampak je bila o tem, da je v društvu, obveščena naknadno. To dejstvo tudi ne spreminja dejstva, kdo je sklenil pogodbo. V obravnavani zadevi, ki je spor majhne vrednosti, veljajo določeno navedena posebna procesna pravila. Toženec je odgovoru na tožbo priložil kot dokaz kopijo računa z dne 10. 7. 2016 tako slabe kvalitete, da iz nje ni bilo mogoče razbrati vsebine. Tožnica je pozvala toženca, da zagotovi ustrezno listino, vendar je toženec na to odgovoril, da boljše verzije nima. Sodišče je na naroku vpogledalo v original računa, iz katerega je bilo možno razbrati vsebino. Šele takrat je bilo tudi tožnici omogočeno, da se seznani z vsebino listine. S tem je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, ki ga zagotavlja 22. člen Ustava RS (URS), saj se brez ustrezne trditvene podlage na naroku ni mogla več izreči o vsebini listine. Glede na poudarjeno pisnost in prekluzijsko strogost v sporih majhne vrednosti, je skrbnost oblikovanja trditvene podlage še toliko večja. Čeprav je že v prvi pripravljalni vlogi opozorila na neustrezno kvaliteto dokazne listine, ni mogla oblikovati ustrezne trditvene podlage.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev, s stroškovno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, za katerega ZPP predpisuje postopek, ki ima svoje posebnosti tudi ob pritožbenem sojenju. Sodba, ki jo izda sodišče v takšnem postopku na prvi stopnji, se sme v pritožbenem postopku izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožnica želi v predmetnem pravdnem postopku doseči vračilo posojene tesnilne gumice za pipo Delimano oziroma povrnitev stroškov za njeno nadomestitev. Zahtevek temelji na trditvah o sklenjeni posodbeni pogodbi s tožencem oziroma na določbah o pogodbeni odškodninski odgovornosti, ki jo nosi toženec kot sopogodbenik. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zahtevek zavrnilo s pojasnilom, da tožnica ni vložila zahtevka zoper pravo stranko, saj bi namesto toženca morala tožiti Športno društvo. Presojo je utemeljilo na ugotovitvah v dokaznem postopku, predvsem na izpovedbah zaslišanih strank in prič ter na vsebini listinskega dokaza (računa).

7. Pojem pasivne in aktivne legitimacije v pozitivnih predpisih ni opredeljen, skladno s pravno teorijo in sodno prakso pa je odgovor na vprašanje v zvezi z njenim (ne)obstojem povezan z vprašanjem materialnopravnega razmerja med strankama, torej z vprašanjem obstoja stvarne legitimacije. Pasivna stvarna legitimacija daje odgovor na vprašanje stvarne legitimacije, ki se nanaša na toženo stranko, t. j. kdo je zavezanec iz materialnega razmerja. Pri vprašanju (pasivne) legitimacije gre za materialnopravno (in ne dejansko) vprašanje, ki se nanaša na tožbeno podlago. Podlaga za presojo obravnavanega pravnega vprašanja pa so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti1. Sodišče mora ob spoštovanju 7. in 212. člena ZPP2 le na podlagi dejstev, ki sta jih navedli pravdni stranki, opraviti pravno presojo o obstoju legitimacije.

8. Pritožba utemeljeno opozarja, da toženec ni podal ustreznega ugovora pasivne legitimacije. Tožnica je svoj zahtevek v trditveni podlagi oprla na posodbeno pogodbo, za katero je navedla, da jo je sklenila s tožencem. Toženec je v okviru pravočasnih trditev navedel, da je (on) sam kupil grelno pipo3 in v nadaljevanju pojasnjeval (le), kdo je urejal domnevno reklamacijo sporne grelne pipe Delimano, ker ji je manjkala tesnilna guma. Iz slednjega tako izhaja, da obstoju pravnega razmerja s tožnico izrecno ni ugovarjal. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje ni imelo trditvene podlage za presojo, da toženec ni zavezanec iz materialnega razmerja, ki je nastalo z zatrjevano sklenitvijo posodbene pogodbe, t. j. da ni pasivno legitimiran.4 Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je v tem oziru preseglo trditveno podlago, k spoštovanju katere ga zavezujeta določbi 7. in 212. člena ZPP.5

9. S tem, ko je sodišče prve stopnje preseglo tožničino trditveno podlago, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP) je v tem, da stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Mora ji torej biti dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. Če sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.

10. Tožničina pritožba je glede na pojasnjeno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo. Sodbo je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP v celoti razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o razveljavitvi odločitve o stroških pa je nujna posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

11. Pritožbeno sodišče se je za razveljavitev odločilo zato, ker bi moralo samo, če bi želelo namesto sodišča prve stopnje narediti celovito dokazno oceno, na pritožbeni obravnavi ponovno zaslišati stranke in vse priče, kar bi povzročilo dodatne nepotrebne stroške in zastoj v postopku. Obravnava pred prvostopenjskim sodiščem v takšnem obsegu pa po drugi strani ni potrebna: vsi dokazi so že bili neposredno izvedeni, sodišče prve stopnje bo moralo dokazni postopek po potrebi le še dopolniti, vse izvedene dokaze skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP oceniti in se opredeliti do pravno relevantnih vsebinskih vprašanj. Ponovitev sojenja pred sodiščem prve stopnje zato ne bo kršila pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb, s katerimi tožnica utemeljuje stališče o kršitvi pravice do izjave v zvezi z dokazno listino - računom z dne 10. 7. 2016, (na tej točki) ni opredeljevalo, saj se mora do njih najprej opredeliti sodišče prve stopnje.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti sojenje o utemeljenosti zahtevka in pri tem obravnavati vsa v prvotnem postopku prezrta pravna in dejanska naziranja strank. Sodišče prve stopnje bo moralo presoditi, ali in kakšen pravni posel sta sklenila tožnica in toženec, kakšna je bila vsebina sklenjenega dogovora, ali je toženec izpolnil svoje pogodbene obveznosti oziroma ali je te nedopustno kršil. Po potrebi bo moralo sodišče prve stopnje tudi dopolniti dokazni postopek in nato v skladu z metodo iz 8. člena ZPP izdelati celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov ter z navedbo jasnih, trdnih in prepričljivih razlogov o vseh odločilnih dejstvih (ponovno) vsebinsko odločitvi o tožničinem zahtevku.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

14. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

1 Res sicer je, da mora sodišče v vsakem primeru opraviti tudi pravno presojo o obstoju legitimacije, četudi tega vprašanja ni izrecno načela nobena stranka, vendar le na podlagi dejstev, ki sta jih izrecno trdili pravdni stranki. 2 Po tem določilu mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. 3 Vprašanje, kje je bila pipa nameščena (kot ugotovljeno, v objektu Športnega društva), za presojo o obstoju ustreznega ugovora nima pomena. 4 Sodišče prve stopnje je presojo nedovoljeno oprlo na rezultate dokaznega postopka. 5 Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale le, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati.