Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravočasnost grajanja napak je odvisna od tega, za kakšno napako gre, saj je treba očitno napako, ki jo je mogoče ugotoviti že z običajnim pregledom, grajati nemudoma, skrito napako pa najpozneje v enem mesecu, ko je bila odkrita.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah II in IV spremeni tako, da je tožeča stranka Z. d.o.o. dolžna toženi stranki Z. K. plačati znesek 514,50 EUR (namesto zneska 2.774,50 EUR) ter znesek 105,40 EUR (namesto zneska 618,19 EUR), v ostalem pa se pritožba zavrne in sodba v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni stroške pritožbenega postopka 177,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se v celoti razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 78475/2010 z dne 9.6.2010 in se tožbeni zahtevek pravdne stranke Z. d.o.o. zaradi plačila 5.675,50 EUR s pripadki zavrne (točka I. izreka). Pravdni stranki Z. d.o.o. je sodišče naložilo, da je dolžna v roku 15 dni pravdni stranki Z. K. plačati znesek 2.774,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2010 dalje do plačila (II izreka). Kar je pravdna stranka Z. K. zahteval več ali drugače, je sodišče zavrnilo (točka III izreka) ter odločilo, da je pravdna stranka Z. d.o.o. dolžna povrniti Z. K. pravdne stroške v znesku 618,19 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka Z. d.o.o., ki je tožena stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju jo pritožbeno sodišče imenuje tožeča stranka, Z. K. pa tožena stranka). Sklicuje se na pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo in njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi pa zavrne. Navaja, da sta se pravdni stranki sproti dogovarjali o pogodbenih delih izvajalca – tožeče stranke, ki je dela v celoti opravila kot dober gospodarstvenik v skladu s pravili stroke. Tožena stranka kot naročnik je ves čas sodelovala pri adaptaciji stanovanja, sama izbirala dobavitelja in material, uporabljen pri adaptaciji. Sodišče je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je oprlo odločitev na določila Obligacijskega zakonika, ki veljajo zgolj za gradbene pogodbe. Ne glede na dejstva, da ob vselitvi stranki nista napravili nobenega primopredajnega zapisnika, so bila dela s strani tožene stranke prevzeta ob vselitvi konec decembra 2009. Tožena stranka je zamudila enomesečni rok za grajanje skritih napak, ker je šele z dopisom z dne 17.6.2010 sporočila, da obstajajo napake, ki se nikakor ne morejo smatrati za skrite napake. Odpravo napak bi tožena stranka morala grajati ob vselitvi. Do prejema izvršbe pa, razen napake na sifonu, tožena stranka ni grajala nobene napake. Račun je prejela in mu ni nikoli oporekala ali ga zavrnila. Podrejeno pa tožeči stranki kot izvajalcu tudi ni omogočila primernega roka za odpravo napake, ampak je zoper njo takoj vložila tožbo. Izvedensko mnenje je opravljeno v nasprotju s pravili znanosti in stroke in je neverodostojno. Glede zatrjevanih napak na parketu je izvedenec šele na zaslišanju spremenil svoje mnenje glede menjave parketa, njegova ocena stroškov celotne zamenjave je pretirana in nepotrebna. Glede odgovornosti tožeče stranke za razpoke na stenah je priča S. J. izpovedal, da je tožena stranka sama zahtevala nepravilno izvedbo ometa, kljub dejstvu, da je bila na neustreznost opozorjena, zato tožeča stranka ne more odgovarjati. Sanacija talnega sifona je bila v celoti ustrezno izvedena. Neizkazana je postavka tožene stranke glede višine zahtevka zaradi izselitve iz stanovanja v času trajanja sanacije. Postavke menjave ploščic v kopalnici, radiatorja in vrat so popolnoma pretirane. Ker je mnenje izvedenca ostalo nejasno, bi moralo sodišče slediti predlogu tožeče stranke in postaviti drugega izvedenca. Poleg tega se ni upoštevalo, da se dokument podizvajalca M. T. s.p., ki ga je sama predložila, razlikuje od tistega, ki ga je predložila tožena stranka. Sodišče se ni opredelilo glede predlaganega zaslišanja priče S. J. 3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (pogodbo o delu) glede adaptacije stanovanja tožene stranke. Sporno med strankama je, ali je toženec dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost plačila pogodbenih del, kot izhaja iz 2. člena Pogodbe o adaptaciji stanovanja z dne 13.5.2009, v celoti, ali pa je upravičen zahtevati znižanje plačila zaradi napak pri izvedbi del. V zvezi s tem je med pravdnima strankama sporno tudi, ali sploh gre za očitane napake in kakšne vrste so ter ali jih je tožena stranka pravilno in pravočasno grajala.
5. Materialnopravna podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku so, kot pravilno navaja pritožba, določbe o podjemni pogodbi (pogodbi o delu), torej določbe 619. do 648. člena Obligacijskega zakonika – OZ in ne določbe OZ, ki urejajo gradbeno pogodbo, saj je v konkretnem primeru šlo za določena dela pri obnovi in ne za gradnjo toženčevega stanovanja. Kljub temu, da se sodba v obrazložitvi zmotno sklicuje na nekatere določbe Obligacijskega zakonika o gradbeni pogodbi, ni utemeljen pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava pri odločitvi.
6. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost zaključka sodbe o tem, da je tožeča stranka kot podjemnik izvedla adaptacijska dela s stvarnimi napakami, ki jih je toženec kot naročnik konkretiziral ter pravočasno grajal in zahteval, da jih tožeča stranka odpravi. Res je pravočasnost grajanja napak odvisna od tega, za kakšno napako gre, saj je treba očitno napako, ki jo je mogoče ugotoviti že z običajnim pregledom, grajati nemudoma (prvi odstavek 633. člena OZ), skrito napako pa po 634. členu OZ najpozneje v enem mesecu, ko je bila odkrita. Že glede na zatrjevanje tožeče stranke, da je vse napake odpravila (torej jih je odpravljala že pred prevzemom del, kar izhaja tudi iz izpovedi zastopnika tožeče stranke in toženca), je mogoč zaključek, da so bile očitne in med izvedbo del ugotovljene napake pravočasno grajane, a jih tožeča stranka ni oziroma ni v celoti odpravila. Slednje namreč izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, ki si je izvedena dela ogledal in ugotovil, da so napake posledica slabo opravljenih del. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja ob zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi pa tudi izhaja, da je šlo tudi za skrite napake (parket odstopa od podlage), ki se lahko pojavijo šele čez določen čas po vselitvi. Dejstvo, kdaj se je toženec v stanovanje vselil, ali v decembru 2009 ali januarju 2010, za ugotavljanje pravočasnosti grajanja napak ni odločilno, saj je sodišče odločitev oprlo predvsem na izpovedbe strank in prič, iz katerih pa izhaja, da so bile napake v pretežni meri ugotovljene in grajane že pred prevzemom del. Predvsem pa ne drži in je v nasprotju z izvedenimi dokazi pritožbena trditev, da toženec ni omogočil tožeči stranki kot izvajalcu primernega roka za odpravo napake (zahteva tožene stranke v dopisu z dne 17.6.2010).
7. Ker tožeča stranka ni sama odpravila napak, kar velja tudi za napako pri odvodu talnega sifona v kopalnici (glede na ugotovitve izvedenca ob zaslišanju na glavni obravnavi), je tožena stranka upravičena zahtevati kot sankcijo ustrezno plačilo, ker bo morala napake sama odpraviti (tretji odstavek 639. člena OZ). Upoštevaje ugotovitve izvedenca je toženec vsekakor upravičen do plačila zaradi odprave napak pri vgraditvi parketa, pri položitvi dveh ploščic v WC-ju, pri vgradnji vrat, radiatorja ter sifona v kopalnici. Ni pa upravičen zahtevati plačila na račun stroškov izselitve iz stanovanja 1.400,00 EUR za čas trajanja sanacije, ker tovrstnih stroškov toženec v nasprotni tožbi ni niti zahteval, še manj pa izkazal, kot pravilno ugotavlja pritožba. Neutemeljena je tudi zahteva toženca v nasprotni tožbi, da mu je tožnik dolžan povrniti strošek za sanacijo razpok na stenah, ki so po ugotovitvah izvedenca nastale zato, ker na siporeks stenah ni vgrajene armirne mrežice. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo izpovedi priče S. J., ki je izpovedal, da je pri izdelavi ometa moral slediti naročilu pravdnih strank (tudi zahtevi tožene stranke), naj na nove stene iz siporeksa ne postavi mrežice, pri čemer je toženca opozoril, da to ni prav. Ob takšnem stanju pa se izvajalec lahko razbremeni odgovornosti za napako, če dokaže, da je dolžnika ustrezno opozoril na pomanjkljivosti glede njegovega naročila (tretji odstavek 625. člena OZ). To pa pomeni, da toženec ni upravičen do zahtevka iz nasprotne tožbe v tistem delu, ko zahteva znesek 860,00 EUR za sanacijo razpok na stenah. Nasprotni tožbeni zahtevek, ki ima podlago v neupravičeni obogatitvi, je po odštetju navedenih zneskov utemeljen le še do višine 514,50 EUR s pripadajočimi obrestmi.
8. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu in postavilo drugega izvedenca gradbene stroke, nekorektno pa tudi očita izvedencu nestrokovnost in nejasne zaključke v mnenju. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je izvedensko mnenje izdelano strokovno in je v njem odgovorjeno na vsa postavljena vprašanja. Na pripombe in dodatna vprašanja pravdnih strank je izvedenec izčrpno odgovoril v pisni dopolnitvi mnenja, predvsem pa ob svojem zaslišanju. Ker v njegovem mnenju ni nasprotij in pomanjkljivosti, niti ni dvoma o pravilnosti podanega mnenja, ni podlage za postavitev drugega izvedenca (254. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pritožbeni očitek, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje tudi v zvezi z dokumentom podizvajalca M. T. s. p., ki naj bi se v spisu pojavil v dveh različicah (priloga A15 in priloga B1), je neutemeljen, saj sodišče ugotovitve, zakaj je prišlo do odstopanja parketa, ni oprlo na navedeni listini, temveč na ugotovitve izvedenca ter deloma na izpoved priče M. T. Končno je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, češ da sodišče ni zaslišalo predlagane priče S. J. Navedeni dokaz je tožeča stranka predlagala prepozno in tudi ni navedla, zakaj ga brez svoje krivde ni mogla predlagati pravočasno (286. člen ZPP).
9. Ker je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe (5. alinea 358. člena ZPP). V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
10. Ker je sodišče delno spremenilo sodbo, mora posledično odločiti tudi o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ob upoštevanju nekoliko nižjega uspeha toženca v pravdi, mu mora tožnik povrniti 105,40 EUR pravdnih stroškov. Ob upoštevanju pritožbenega uspeha tožeče stranke, pa ji mora toženec povrniti 177,80 EUR pritožbenih stroškov (skupni uspeh pritožbe 40 %).