Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 471/97

ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.471.97 Civilni oddelek

vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
Vrhovno sodišče
19. november 1998
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče je vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča (3.odstavek 12. člena ZPP), ne pa na kaj več in tako tudi ne na odločbo sodnika za prekrške, ki je ustavil postopek, ker ni dokazano, da je obdolženi storil prekršek.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo 811.128,00 SIT z obrestmi, ki ga je uveljavljal iz kasko zavarovanja svojega vozila, ki se je poškodovalo v prometni nesreči 20.4.1992. Ugotovilo je, da je tožnik vozil pod vplivom alkohola in da je zato izgubil zavarovalne pravice po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je sprejelo dejanske ugotovitve prvega sodišča kot pravilne.

Proti tej sodbi v zvezi s sodbo prvega sodišča je vložil tožnik revizijo iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, naj se obe sodbi razveljavita in vrne cela stvar v ponovno odločanje. Sodiščema očita, da sta ustvarili nekakšen precedens, ki ga v sodni praksi težko najdemo. Dokazni postopek na prvi stopnji je pod vsako kritiko, višje sodišča pa je zaradi prisotnosti sodnika U. to "spregledalo". Tožena stranka vedno "igra na karto vinjenosti". Sodišče ne sme in ne more laično ocenjevati, da je bil tožnik pod vplivom alkohola. V celoti ignorira odločbo sodnika za prekrše, ki je že 23.2.1994 ugotovil, da obdolžencu glede vinjenosti krivda ni dokazana. Zapisnik policije je bil nepopolno izpolnjen. Sodišče bi moralo, če nič drugega, postaviti izvedenca medicinske stroke.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo RS pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim je mogoče izpodbijati pravnomočno sodno odločbo zaradi nekaterih, strogo omejenih razlogov. Te razloge mora revident tudi določno navesti. Kar zadeva procesne kršitve, mora revizijsko sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti le, ali niso podane kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ne pa kaj več. Tako počezne kritike izvedenega dokaznega postopka ni mogoče upoštevati. Ko revizija vidi napake v sklepanju sodišča o dejstvih, pa ne pove, za kakšne procesne kršitve naj bi šlo. Ni namreč vsaka napaka pri ugotavljanju dejstev, tudi če naj bi se res prikradla, posledica kršitev procesnih predpisov. Če naj bi šlo za slednjo, bi moral tožnik izkazati, za kateri določeni procesni predpis gre, katerega kršitev je povzročila nezakonitost in nepravilnost sodbe. V reviziji tega tožnik ni niti nakazal, kaj šele izkazal. Edina oprijemljiva takšna trditev je, da je sodišče "ignoriralo" odločbo sodnika za prekrške. Na to trditev je tožnik že dobil odgovor s pritožbeno odločbo. Mora si pač skrbno prebrati prvostopno odločbo. Če pa morda meni, da je pravdno sodišče vezano na oprostilno odločbo sodnika za prekrške, se moti. Sodišče je vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča (3.odstavek 12. člena ZPP), ne pa na kaj več in tako tudi ne na odločbo sodnika za prekrške, ki je ustavil postopek, ker ni dokazano, da je obdolženi storil prekršek.

V obsegu, v katerem revident trdi, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno in da bi bilo potrebno dopolniti dokazni postopek, revizija prehaja na področje, na katerem ni dovoljena.

Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Po povedanem so torej revizijske trditve o procesnih kršitvah neopredeljene, trditve o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju nedovoljene, uradno preizkušenih procesnih in materialnopravnih kršitev (preizkušenih v mejah tožbenih trditev) pa tudi ni. Zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom te odločbe in temelji na prvem odstavku 166. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia