Jedro

Sama okoliščina, da je bil predlagatelj do leta 2009 poslovodja nasprotnega udeleženca, še zdaleč ni dovolj tehtna ovira za uveljavljanje njegove pravice do vpogleda v poslovne listine nasprotnega udeleženca iz leta 2007 in 2008. Ni namreč mogoče razumno pričakovati, da bi moral predlagatelj vsebino poslovne dokumentacije za tako daleč nazaj poznati (se je spomniti), upoštevaje ob tem, da je za oceno finančnega, poslovnega in premoženjskega stanja družbe potrebna tudi primerjalno pravna analiza stanja posameznih poslovnih let.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni v prvi alineji 1. točke izreka (zadnje štiri besede) tako, da se zahteva za vpogled in fotokopiranje "ostale računovodske dokumentacije" zavrne, v izreku o stroških postopka pa se priznani znesek 2.972,30 EUR nadomesti z zneskom 1.286,76 EUR. Sicer pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 1465/2017 z dne 13.7.2017 je za odločanje o pritožbi v konkretni zadevi pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca za vpogled in fotokopiranje poslovnih listin nasprotnega udeleženca, sicer v vsebini, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi odločilo, da mora nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške postopka v znesku 2.972,30 EUR, v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku navedenega roka dalje.

3. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopkovnih določb, saj nasprotnemu udeležencu ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah predlagatelja, ki jih je ta podal v vlogi z dne 14.8.2017. V tej zvezi pritožba opozarja, da je poslovodja nasprotnega udeleženca pooblaščenki predlagatelja 29.6.2017 podal odgovor glede predlagateljeve zahteve za vpogled v dokumentacijo nasprotnega udeleženca. Iz te vloge, ki je bila 29.6.2017 poslana po elektronski pošti, je razvidno, da je nasprotni udeleženec nasprotoval izročitvi zahtevanih podatkov predlagatelju iz razloga, ker bi v škodo nasprotnega udeleženca lobiral za odpoved najemne pogodbe. Sicer pa pritožba tudi opozarja, da sodišče ni razpisalo naroka, čeprav sta udeleženca predlagala zaslišanje direktorice nasprotnega udeleženca in predlagatelja. Na tem naroku bi lahko nasprotni udeleženec še pravočasno podal navedbe glede zavrnitve zahteve za vpogled v dokumentacijo. Revizija poslovanja običajno pregleduje dokumentacijo za pet let, zato je neutemeljena zahteva za dokumentacijo, ki je starejša od petih let. Tudi sicer zastaralni roki za eventualne zahtevke znašajo 5 let ali manj. Pritožba opozarja, da je v prvi alineji 1. točke izreka izpodbijanega sklepa ta sklep nedoločen in nerazumljiv, in sicer v delu, ki se nanaša na ostale računovodske dokumentacije. Tudi odmera stroškov ni pravilna, saj je sodišče pri odmeri nagrade upoštevalo za sestavo predloga maksimalni znesek 2000 odvetniških točk. To pa je v nasprotju z merili iz 3. člena Odvetniške tarife (OT).

4. Predlagatelj je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Če poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika po prvem odstavku 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) sploh ne odgovori, sklep družbenikov (drugi odstavek 512. člena ZGD-1) ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove pravice do informacije in vpogleda po določbi 513. člena ZGD-1. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da poslovodja nasprotnega udeleženca sploh ni odgovoril na obrazloženo pisno zahtevo predlagatelja (družbenika pri nasprotnemu udeležencu) po informacijah in vpogledu v knjige in spise družbe (dopis z dne 8.5.2017), zato je predlagatelj v skladu z določbo 513. člena ZGD-1 16.6.2017 vložil zahtevo, s katero je od sodišča zahteval, da s sodno odločbo dovoli, da nasprotni udeleženec da informacije oz. dovoli vpogled v knjige in spise družbe.

7. Iz tega razloga nasprotni udeleženec sploh ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da je bila šele 29.6.2017 (torej po vložitvi zahteve za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice) s strani poslovodstva nasprotnega udeleženca pooblaščenki predlagatelja po elektronski pošti posredovana zavrnitev zahteve po informacijah in vpogledu (iz razloga, ker bo predlagatelj na podlagi pridobljenih podatkov v škodo nasprotnega udeleženca - najemodajalca nagovarjal najemnike za odpoved najemne pogodbe). Pritožbeno sodišče je torej navedene pritožbene trditve upoštevalo kot pravočasne in je zato (v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 37. členom ZNP) tudi lahko vsebinsko (tč.6 obrazložitve tega sklepa) odločalo o zatrjevani bistveni procesni kršitvi (nevročitev vloge predlagatelja z dne 14.8.2017 in s tem izveden poseg v pravico do izjave nasprotnega udeleženca).

8. Prav tako pritožnik ne more uspeti s pritožbenim argumentom, da sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka, upoštevaje ob tem dokazni predlog za zaslišanje udeležencev v postopku. V nepravdnem postopku opravi sodišče narok samo, če je to predpisano z zakonom ali če oceni, da je to za postopek potrebno (prvi odstavek 7. člena ZNP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1). V konkretnem primeru zakon (členi od 50. do 52. ZGD-1) ne predpisujejo obligatornosti naroka; glede na podano procesno gradivo udeležencev, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da izvedba naroka (zaradi zaslišanja udeležencev) za postopek sploh ni bila potrebna. Zaradi tega tudi ni pravno upoštevna pritožbena navedba, da bi lahko nasprotni udeleženec na tem naroku podal pravočasne navedbe glede zavrnitve zahteve za vpogled v dokumentacijo.

9. Pritožbeno sodišče prav tako soglaša s prepričljivo oceno sodišča prve stopnje, da sama okoliščina, da je bil predlagatelj do leta 2009 poslovodja nasprotnega udeleženca, še zdaleč ni dovolj tehtna ovira za uveljavljanje njegove pravice do vpogleda v poslovne listine nasprotnega udeleženca iz leta 2007 in 2008. Ni namreč mogoče razumno pričakovati, da bi moral predlagatelj vsebino poslovne dokumentacije za tako daleč nazaj poznati (se je spomniti), upoštevaje ob tem, da je za oceno finančnega, poslovnega in premoženjskega stanja družbe potrebna tudi primerjalno pravna analiza stanja posameznih poslovnih let. V tej zvezi pritožnik ne more uspeti tudi s pritožbenim argumentom, da se revizije poslovanja družbe običajno opravljajo za obdobje petih let, oz. da so tudi sicer zastaralni roki za eventualne zahtevke dolgi pet let ali manj. Pa tudi sicer gre v tem delu za prepozne in zato pravno neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

10. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, ki se nanaša na dovoljenost vpogleda v ostalo računovodsko dokumentacijo (zadnje štiri besede v prvi alineji 1. točke izreka izpodbijanega sklep), saj je v tem delu tudi po oceni pritožbenega sodišča izrek izpodbijanega sklepa povsem nedoločljiv. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče v tem delu pritoži ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo predlagatelja po vpogledu v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

11. Sicer pa je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca glede odločitve o glavni stvari zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, upoštevaje ob tem, da ni zasledilo tudi nobene kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

12. Delno je utemeljena pritožba tudi glede stroškovne odločbe. Odvetniška tarifa (OT) v 26. tarifni številki namreč za nepravdne postopke po ZGD-1 določa odvetniško nagrado za predlog v razponu od 300 do 2000 odvetniških točk, upoštevaje ob tem merila iz 3. člena OT. Po oceni pritožbenega sodišča bi bila v konkretnem primeru ustrezna nagrada za predlog (sodna zahteva za vpogled v spis in listine nasprotnega udeleženca) 800 odvetniških točk, spričo česar je zaradi tega predlagatelj upravičen zgolj do stroškov v skupni višini 1.286,76 EUR (800 odvetniških točk za predlog, 800 odvetniški točk za prvo pripravljalno vlogo, 400 odvetniških točk za drugo pripravljalno vlogo, 30 odvetniških točk za materialne stroške, 22% DDV in 150,00 EUR za sodno takso za postopek na prvi stopnji).

13. Nasprotni udeleženec je s pritožbo glede odločitve v glavni stvari uspel s sorazmerno majhnim delom, zato mu ne gredo stroški za pritožbo. Po oceni pritožbenega sodišča pa nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka tudi predlagatelj, saj v odgovoru na pritožbo ni navedel nič takega, kar bi lahko prispevalo k odločitvi v obravnavani zadevi.